Trstenke: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
slika iz zbirke
Klemen Kocjancic (pogovor | prispevki)
Vrstica 2:
'''Trstenke''' so prastaro [[glasbilo]]. Njegova uporaba sega v [[antična Grčija|antično Grčijo]], kjer so jih poznali kot syrinx ali [[Panova piščal]]. Našim trstenkam podobna glasbila so poznali tudi na drugih celinah in v starih kulturah.
 
Najstarejše slikovno pričevanje o trstenkah v Sloveniji imamo na [[Vaška situla|Vaški situli]] iz starejše [[železna doba|železne dobe]]. Danes je prevladalo mnenje, naj bi bile trstenke predvsem značilno pastirsko glasbilo. Pri nas so jih največ izdelovali na vzhodnem delu in sicer v okolici [[Ptuj]]a, v [[Haloze|Halozah]], na [[Dolenjska|Dolenjskem]], pa tudi v [[Prekmurje|Prekmurje]], [[Porabje|Porabju]] in na [[Koroška (pokrajina)|Koroškem]].
 
Za glasbilo je danes v uporabi strokovni izraz trstenke, ki pove, da je narejeno iz [[trstika|trstike]]. Na razmeroma veliko razširjenost glasbila opozarjajo tudi različni nazivi. Poleg izraza trstenke poznamo še orglice, dudle, hrvaške dudle, piskulice, pištulice, igrce in druge. Po ustnih virih naj bi na primer še okrog leta [[1900]] v Halozah na [[proščenje|proščenjih]] prodajali trstenke, ki so bile tudi do pol metra široke.