Jean-Baptiste Colbert: Razlika med redakcijama

Leta [[1666]] je Colbert ustanovil francosko [[Francoska akademija znanosti|Kraljevo akademijo znanosti]] (Académie Royale des sciences), ki je v resnici obstajala že nekako 30 let. Tako kot drugod so tudi v Franciji imeli učenjaki navado, da so se redno shajali, najpogosteje na domu katerega od njih, in se pogovarjali o svojem delu in odkritjih. V Parizu so se dobivali pri Melchisedecu Thevenotu, znanstvenem vsevedu, neutrudljivem zbiralcu in popotniku. Prav v njegovi [[hiša|hiši]] je na primer [[Marin Mersenne|Mersenne]], ki si je dopisoval z vsemi [[Evropa|evropskimi]] [[znanstvenik]]i, [[René Descartes|Descartes]]u predstavil [[Angleži|angleškega]] [[filozof]]a [[Thomas Hobbes|Hobbes]]a. V ta krog so spadali [[Gilles de Roberval|Personne de Roberval]], [[Pierre Gassendi|Gassendi]] in [[Blaise Pascal|Pascal]]. V tujini so imele podobne skupine še pokrovitelja ali statut. V [[Firence|Firencah]] je bil od leta [[1657]] zavetnik Accademie del Cimento kardinal Leopold Medičejski, na [[Bavarska|Bavarskem]] je Nemško naravoslovno akademijo cesarjev Leopolda in Karla podprl cesar Leopold I., v [[Anglija|Angliji]] so ustanovili [[Kraljeva družba|Kraljevo družbo]] (Royal Society) leta [[1645]].

 

 

Colbert, ki je kakor zmeraj skrbel za vpliv države, se je zato odločil, da nacionalizira skupščino francoskih znanstvenikov z soustanovitvijo Kraljeve akademije znanosti, ki bi bila podobna Richelieujevi Académie francaise. Med prvimi 7. člani so bili kar 4. astronomi: [[Adrien Auzout|Auzout]], [[Jean-Felix Picard (astronom)|Picard]], Roberval in [[Christiaan Huygens|Huygens]], ki ga je tik pred tem Ludvik XIV. poklical v Pariz.