Razvojna psihologija: Razlika med redakcijama

Ko otroka pustimo, da se ukvarja sam s sabo, se nahaja v stanju budne nedejavnosti, ki mu omogoča zaznavanje svojih občutkov ali impulzov in njihovo mentalno predelavo. Ti občutki postanejo njegovo osebno doživetje, kjer razvija občutek sebstva, ki se skozi ponavljajoče doživljanje in impulze okrepi in postaja kompleksnejši. Otrok odkriva vedno bolj različna [[doživetja]] samega sebe, tako si pridobi občutek svojega notranjega [[duševnega prostora | duševni prostor]]. S tem si pridobi sposobnost notranje reprezentacije sebstva in za objektivizrano [[reprezentacijo sebstva | reprezentacija sebstva]]. Sebstvo predstavlja zgodnjo obliko razvoja [[identitete | identiteta]] med materjo in otrokom, kjer je identiteta sorodna strukturi z objekti, ki se nahajajo v tem posredujočim prostorom. Ti objekti so posredniki med notranjim in zunanjim svetom. Identiteta je ravnotežje med zunanjimi pričakovanji, družbenim vedenjem posameznika v socialni vlogi ter notranji dejanskosti, fantazijami in osebnimi konstruktni želji.