Javnost: Razlika med redakcijama

Takšno stalno problemsko [[Analiza|analizo]] javnosti imenuje Grunig situacijska teorija javnosti. Pomembnost izvajanja situacijske analize javnosti v praksi odnosov z javnostmi se kaže v njenih rezultatih, namreč v kolikšni meri se posamezne javnosti aktivno udeležujejo [[Vedenje|vedenja]], ki podpira ali ovira [[Organizacija|organizacijo]] pri uresničevanju njenega poslanstva. Bolj verjetno bodo namreč javnosti aktivne, če bodo ljudje, ki jih sestavljajo, opazili, da jih organizacija vpleta v svoje ravnanje (''zaznava vpletenosti''), da ima ravnanje organizacije za posledico problem (''prepoznava problema'') in da jih nič ne ovira, da ne bi v zvezi s problemom poskušali ukrepati (''uzavedanje neoviranosti''). Če za kako skupino ljudi ni značilno nobeno izmed navedenih stanj, potem sestavlja pač »''nejavnost''« in se ne tiče organizacije. Situacijska teorija javnosti namreč operacionalizira okolje v skupine:

Pomemben rezultat situacijske teorije javnosti je, da [[organizacija|organizacije]] lažje [[komuniciranje|komunicirajo]] z aktivno kot pa s pasivno javnostjo, saj prva išče [[Informacija|informacije]], druga pa jih le pasivno sprejema. Organizacije tudi ustvarjajo javnosti, ko s svojimi dejanji vplivajo na druge organizacije ali skupine ljudi; takrat, ko se razvijejo aktivistične skupine (»''aktivna javnost''«), začnejo le-te omejevati organizacijsko uspešnost. Prav odnosi z javnostmi pomagajo organizacijam s tem, ko gradijo [[odnosi_z_javnostmi|odnose z javnostmi]], na katere vplivajo oz. ki vplivajo na [[organizacija|organizacijo]], ki podpirajo poslanstvo organizacije ali pa jo lahko celo odvrnejo od uresničevanja poslanstva. Organizacije [[StrategijaStrateško_načrtovanje|strateško]] [[načrtnačrtujejo]]ujejo programe [[odnosi_z_javnostmi|odnosov z javnostmi]], ko identificirajo javnosti, ki lahko omejujejo ali pospešujejo uresničevanje [[organizacija|organizacijskega]] poslanstva in oblikujejo [[komuniciranje|komunikacijske]] programe, ki pomagajo organizaciji v medsebojni odvisnosti s strateškimi javnostmi.