Maša: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m robot Dodajanje: be:Імша
Rodoljub (pogovor | prispevki)
Natančnejša definicija namena sv. maše: ne le darovanje, ampak tudi poslušanje Svetega pisma.
Vrstica 3:
'''Máša''' (tudi '''Sveta maša''') je [[bogoslužje|bogoslužni]] [[obred]] [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliške cerkve]]. Bistven sestavni del maše je [[zakrament]] [[evharistija|evharistije]]. Izraz [[evharistija]] se uporablja tudi za sveto mašo (tudi ''evharistična daritev'') kot tudi za samo sveto [[Hostija|hostijo]] oziroma [[Jezus Kristus|Kristusovo]] telo.
 
Namen svete maše je graditi in utrjevati povezanost med Bogom in ljudmi in sicer preko poslušanja beril iz [[Biblija|Svetega pisma]] in evharistične daritve (glej: [[evharistija]]). V prvem delu sv. maše kristjani zlasti iščejo odgovore na temeljna bivanjska vprašanja in smernice za konkretno vsakdanje življenje v Svetem pismu ter Bogu izrekajo svoje prošnje. V drugem, tako imenovanem evharističnem delu, ima osrednje mesto darovanje. V preteklosti so ljudje k maši prinesliprinašali svoje izdelke ali poljske pridelke in jih položilipolagali na [[oltar]] v zahvalo kot darovanje. Ta običaj je izviral iz [[Antika|antičnega]] [[Poganstvo|poganskega]] in [[judovstvo|judovskega]] obredja, kjer so [[Bog|Bogu]] (bogovom) žrtvovali predvsem živali. To so storili tako, da so žival zadavili, položili na [[oltar]] in zažgali. Tako so jo "pretvorili" v dim, ki se dviguje proti bogu, ta pa jo na tak način sprejme. Od tod tudi izvor besede [[oltar]], ki prihaja iz [[Latinščina|latinskega]] ''altare'', to je žrtvenik. Danes je to darovanje simbolično. [[Hostija]], ki je "kruh, delo človeških rok", se prinese za namen darovanja. Pri povzdigovanju ga [[Jezus Kristus|Kristus]] spremeni v svoje telo, največji simbol darovanja, namreč v ljubezni do človeka in človeštva se je daroval na križu, da bi nas odrešil suženjstva [[GrehaGreh|greha]]. PravtakoPrav tako verniki pri maši darujejo denar, materialna sredstva, ki so se jim odrekli za cerkev in uboge, ki jim teh sredstev primanjkuje. Kot daritve pa se na [[oltar]] pravtakoprav tako "polagajo" molitve, to so prošnje in zahvale, skrbi in trpljenje vsakega posameznika, vse kar se človeku lepega in hudega zgodi, da bi se [[Bog|Bogu]] zahvalil za največji dar, ki ga ima, življenje, ter ga prosil za lajšanje trpljenja ali za stanovitnost v trpljenju.
 
Sveta maša je prava daritev. Kruh ([[hostija]]), ki ga duhovnik v imenu vseh daruje na [[oltar|oltarju]], prejmejo verniki kot Kristusovo telo (glej: [[evharistija]]). Kristusovo telo je namreč telesna in duševna hrana, ki človeka krepča v vsakdanjem življenju.
Vrstica 12:
 
 
[[Drugi vatikanski koncil]] ([[1962]] - [[1965]]) je določil kar nekaj sprememb glede obredja svete maše in drugih ureditev. Najvidnejši sta naslednji: Obred svete maše sme biti v domačem (narodnem) jeziku. Do leta 1965 so bili vsi mašni obrazci v [[latinščina|latinščini]], le [[pridiga]] je bila v domačem jeziku; kot drugo pa so določili, da je [[oltar]] v cerkvi postavljen tako, da [[duhovnik]] gleda proti ljudstvuljudem in jim ne kaže hrbta.
 
Potek svete maše določa [[Rimski misal]].