Redakcija: 17:12, 13. julij 2008 uredi Petra5 (pogovor \| prispevki) 48 urejanj Brez povzetka urejanja ← Starejše urejanje		Redakcija: 09:26, 14. januar 2009 uredi razveljavi KocjoBot (pogovor \| prispevki) Boti 303.341 urejanj m pnp, Replaced: [[NUK → [[Narodna in univerzitetna knjižnica\|NUK Novejše urejanje →
Vrstica 1: {{bioslika\|islike=Avgust_Žigon.jpg \|opis=Avgust Žigon \|napis=''Avgust Žigon ''}} '''Avgust Žigon''', [[Slovenci\|slovenski]] [[literarna zgodovina\|literarni zgodovinar]], [[literarna teorija\|teoretik]], [[knjižničar\|bibliotekar]] in [[prešernoslovec]] * [[8. januar]] [[1877]], [[Ajdovščina]], † [[15. julij]] [[1941]], [[Ljubljana]]. == Življenjepis == Gimnazijo je obiskoval v [[Gorica\|Gorici]] v letih od [[1890]] do [[1897]]. Na [[Dunaj~~\|Dunaju~~]]u je najprej študiral [[~~pravo\|~~pravo]], nato pa [[umetnostna zgodovina\|umetnostno zgodovino]], [[filozofija\|filozofijo]], [[klasična filologija\|klasično filologijo]] in [[slavistika\|slavistiko]] v [[Gradec\|Gradcu]]. Od [[1903]] do [[1905]] je kot [[suplent]] učil [[slovenščina\|slovenščino]], [[latinščina\|latinščino]] in [[nemščina\|nemščino]] na [[gimnazija Kranj\|gimnaziji v Kranju]] in v Gorici ter na učiteljišču v [[Ljubljana\|Ljubljani]]. Nato je nadaljeval študij umetnostne zgodovine in [[slovenska književnost\|slovenske književnosti]], delal na umetnostnozgodovinskem [[inštitut~~\| inštitutu~~]]u v Gradcu in tam leta [[1909]] doktoriral z razpravo o [[slikarstvo\|slikarstvu]] [[Leonardo da Vinci\|Leonarda da Vincija]]. Po opustitvi dela na inštitutu se je leta [[1910]] zaposlil v ljubljanski [[Licejska knjižnica\|Licejski knjižnici]] (danes [[Narodna in univerzitetna knjižnica\|NUK]]), po smrti [[Luka Pintar~~\|Luka Pintarja~~]]ja (1915) je prevzel ravnateljske posle in bil imenovan za ravnatelja takratne [[državna študijska knjižnica\|Državne študijske knjižnice]]. Njegov način vodenja knjižnice je zbujal kritike, zato je bil leta [[1925]] prisilno upokojen. Odtlej je živel v Ljubljani in nadaljeval svoje študije, v začetku [[druga svetovna vojna\|druge svetovne vojne]] pa je padel kot naključna žrtev italijanske okupacijske [[patrulja\|patrulje]]. == Delo == Vrstica 12 ⟶ 11: Uveljavil se je predvsem kot glavni predstavnik teorije o matematični arhitektoniki v poeziji, ki jo je razvijal od leta [[1905]] v več revijalnih objavah in jo dopolnil ob izbranih primerih iz [[France Prešeren\|Prešernove]] [[poezija\|poezije]]. Arhitektonska teorija izhaja iz prepričanja, da je [[umetnina]] zgrajena okrog idejno-vsebinskega središča po načelih [[simetrija\|simetrije]] in pravilnega sorazmerja sestavnih delov, kar je mogoče dognati s formalno [[analiza\|analizo]] in izraziti s številčnimi shemami: v takšni zgradbi se združujejo ideali [[antična umetnost\|antične]] in novejše [[evropska umetnost\|evropske]], zlasti [[romantična umetnost\|romantične umetnosti]]. Njegovo delo je bilo deležno precej podpore (pri [[Josip Puntar\|Josipu Puntarju]]), še več pa zavračanja ([[Josip Tominšek]], [[France Kidrič]]). Zagovorniki so se opirali na zglede iz [[umetnostna zgodovina\|umetnostne zgodovine]] in [[klasična filologija\|klasične filologije]], nasprotniki pa so spodbijali številčne sheme in zavračali abstraktne izpeljave z biografskimi in kulturnozgodovinskimi [[dokaz~~\|dokazi~~]]i. Zavrnitev arhitektonske [[teorija\|teorije]] je zasenčila pomen njegovega raziskovanja, utrdila pa se je predvsem v [[prešernoslovje\|prešernoslovju]]. == Bibliografija == * ''Nekoliko stvari izpod Čopovega in Prešernovega peresa''. Ljubljana: Slovenska matica, 1903. {{COBISS\|ID = 8763958}} Vrstica 34 ⟶ 31: * ''[[Lepa Vida]]''. Ljubljana: Katoliško tiskovno društvo,1927. {{COBISS\|ID = 8838966}} * ''Novi prispevki''. Ljubljana: Katoliško tiskovno društvo, 1936. {{COBISS\|ID = 8778038}} == Glej tudi == Vrstica 41 ⟶ 36: * [[seznam slovenskih bibliotekarjev]] * [[prešernoslovje\|seznam slovenskih prešernoslovcev]] {{DEFAULTSORT:Žigon, Avgust}} Vrstica 49 ⟶ 42: [[Kategorija:Slovenski literarni zgodovinarji]] [[Kategorija:Slovenski bibliotekarji]] [[~~kategorija~~Kategorija:~~slovenski~~Slovenski prešernoslovci]]

Avgust Žigon: Razlika med redakcijama