Mirko Rupel: Razlika med redakcijama

Mirko Rupel je osnovno šolo obiskoval v Trstu. Po zlomu [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] se je s starši preselil v [[Ljubljana|Ljubljano]] in tu maturiral leta [[1919]]. Na ljubljanski [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] je študiral [[slavistika|slavistiko]] in [[romanistika|romanistiko]] in 1923 doktoriral z razpravo o [[Trubar|Trubarju]]ju. Izpopolnjeval se je v Franciji. Poučeval je na ljubljanskih srednjih šolah, od 1926 na klasični gimnaziji. Od 1946 do smrti je bil ravnatelj [[Narodna in univerzitetna knjižnica|NUK]]; 1952/53 se je izpopolnjeval v bibliotekarski stroki po zahodni Evropi. Honorarno je predaval [[odrski jezik]] na [[Akademija za igralsko umetnost|Akademiji za igralsko umetnost]] in starejšo slovensko književnost na FF. Organizacijsko se je udejstvoval v [[Slavistično društvo Slovenije|Slavističnem društvu Slovenije]] in v [[Društvo bibliotekarjev Slovenije|Društvu bibliotekarjev Slovenije]]. Med drugim je bil urednik [[Znanstveni vestnik Akademske založbe|Znanstvenega vestnika Akademske založbe]], sourednik revije [[Slovenski jezik]], uredil je ''Drugi Trubarjev zbornik'' {{COBISS|ID=780033}}. Za sodelovanje pri [[Slovenski pravopis|''Slovenskem pravopisu'']] je 1950 prejel [[Prešernova nagrada|Prešernovo nagrado]].

Mirko Rupel je raziskoval predvsem [[slovenska reformacija|slovensko reformacijo]], [[protireformacija|protireformacijo]] in [[barok]]. Objavljal je arhivsko gradivo in članke o posameznih avtorjih, največ o [[Trubar|Trubarju]]ju. Napisal je tudi veliko člankov za [[Enciklopedija Jugoslavije|Enciklopedijo Jugoslavije]] in [[Slovenski biografski leksikon]]. Odkril in objavil je več zgodnjih slovenskih tiskov ter kulturnozgodovinsko pomembnih korespondenc in arhivskih dokumentov. Izdajal je izbrana besedila [[protestantski pisci|protestantskih piscev]], [[Janez Svetokriški|Janeza Svetokriškega]], [[Janez Vajkard Valvasor|J. V. Valvasorja]]. Bil je tudi [[prešernoslovec]]; med drugim je pripravil izdajo [[Poezije dr. Franceta Prešerna|''Poezij dr. Franceta Prešerna'']] {{COBISS|ID=581377}} in po smrti [[France Kidrič|Franceta Kidriča]] dokončal [[Prešernov album]]. Starejše dobe je sintetično obdelal v [[Zgodovina slovenskega slovstva I|''Zgodovini slovenskega slovstva I'']]; v zadnjih letih je raziskoval predvsem Trubarjevo življenje in delo ter ga obdelal v monografiji. Kot šolnik je sodeloval pri raznih učbenikih, na jezikoslovnem področju je z [[Anton Bajec|A. Bajcem]] in [[Rudolf Kolarič|R. Kolaričem]] sodeloval pri [[Slovenska slovnica|''Slovenski slovnici'']] (1947, 1956) in [[Slovenski pravopis|''Slovenskem pravopisu'']] (1950, 1962). Vodil je tudi zelo odmevne jezikovne pogovore na [[Radio Ljubljana|Radiu Ljubljana]]. Za gledališče je prevedel in priredil [[Dundo Maroje|''Dunda Maroja'']] [[Marin Držić|M. Držića]] in [[Primorske zdrahe|''Primorske zdrahe'']] [[Carlo Goldoni|C. Goldonija]] v [[primorsko narečje|primorskem narečju]].