Cerkveni očetje: Razlika med redakcijama

'''Cerkveni očetje''' so krščanski avtorji prvih stoletij, ki so prve priče oblikovanja teologije. Njihov nauk temelji na [[Sveto pismo|Svetem pismu]], ki ga razlagajo in oznanjajo v novih okoljih. Cerkveni očetje v pravem pomenu besede so le tisti, ki se odlikujejo s (1) pravovernostjo, (2) svetostjo življenja, (3) starodavnostjo in (4) priznanjem Cerkve. Te kriterije je postavil že [[Vincencij Lerinški]] v svojem delu Opomnik. Veda, ki se ukvarja z njihovim življenjem in deli, je [[patrologija]], medtem ko se [[patristika]] bolj posveča njihovi misli in teologiji.

 

 

Trije veliki vzhodni cerkveni očetje so: [[Bazilij Veliki]], [[Janez Krizostom]] in [[Gregorij Nazianški]], ki jim na Zahodu pridružimo kot četrtega še [[Atanazij]]a.