Friedrich Wilhelm Bessel: Razlika med redakcijama

Bessel je začel svojo življensko pot kot [[knjigovodja]]. [[astronomija|Astronomije]] se je naučil sam in je bil na tem področju kmalu uspešen. Leta [[1804]] je z 20. leti še enkrat preračunal [[tir]] [[Halleyjev komet|Halleyjevega]] [[komet]]a in poslal svoje rezultate [[Heinrich Wilhelm Mathias Olbers|OlbersOlbersu]]u, na katerega so njegovi računi napravili tolikšen vtis, da je za mladeniča našel službo na [[observatorij]]u.

Do leta [[1810]] je postal Bessel tako ugleden, da ga je opazil [[Prusija|pruski]] [[kralj]] [[Friderik Viljem III.]] in ga imenoval za nadzornika in glavnega sodelavca pri gradnji [[Observatorij Königsberg|Observatorija v Königsbergu]]. Od leta [[1813]] do svoje smrti je bil njegov predstojnik. Bil je izvrsten opazovalec in teoretik. Na observatoriju je vneto preučeval [[James Bradley|BradleyBradleyjeva]]jeva opazovanja. Določeval je natančnost uporabljenih [[astronomski inštrument|astronomskih inštrumentov]]. Iznašel je postopke za popravljanje in računanje napak. Izvršil je meritve osnovnih podatkov o [[precesija|precesiji]], [[nutacija|nutaciji]] in [[aberacija|aberaciji]]. V astronomske račune je vpeljal številne izboljšave in uvedel postopke [[matematična analiza|matematične analize]]. Izdelal je poenoten sistem računanja [[lega|položajev]] [[zvezda|zvezd]], ki ga še danes uporabljamo. Leta [[1818]] je izdal [[zvezdni katalog|katalog]] položajev 50.000 zvezd izračunanih po Bradleyjevih opazovanjih, ki ga je kasneje še izboljšal njegov učenec [[Friedrich Wilhelm August Argelander|Argelander]].

[[27. januar]]ja [[1829]] je pisal Besslu [[Carl Friedrich Gauss|Gauss]] o osnovah [[neevklidska geometrija|neevklidskih geometrij]]. Med leti [[1821]] in [[1825]] je Bessel na observatoriju v Königsbergu izmeril lege 32.000 zvezd v ekvatorialnem koordinatnem sistemu. To število je do leta [[1833]] naraslo do 75.000 zvezd med 15 stopinjami južne in 45 stopinjami severne deklinacije do magnitude 9^m. Izdal je katalog natančnih položajev zvezd ''Fundamenta astronomiae''. Pri uporabi svojega zvezdnega kataloga izpeljanega iz Bradleyjevih opazovanj za [[epoha (astronomija)|epoho]] 1830,0 in [[Giuseppe Piazzi|PiazziPiazzijevega]]jevega kataloga je našel vrednost splošne precesije v longitudi Ψ = 50,3635". Zaradi njegovega dela Bessla smatramo za ustanovitelja sodobne [[astrometrija|astrometrije]].

Zanimal se je tudi za [[geodezija|geodezijo]]. Od leta [[1832]] je z Balyerom meril geografsko stopinjo v vzhodni Prusiji. Prvi je izračunal [[paralaksa|paralakso]] zvezde ([[61 Laboda|61]] [[Labod (ozvezdje)|Laboda]] (Cygni)) in tako izpolnil 300 let star sen astronomov. Pri predelavi Bradleyjevega kataloga je opazil, da ima ta zvezda, ki jo je odkril Piazzi, veliko [[lastno gibanje]]. Menil je, da nam je nenavadno blizu, čeprav ima zelo šibek sij. S Fraunhoferjevim [[heliometer|heliometrom]], ki mu je omogočal zelo natančno merjenje, in, ki ga je zasnoval sam, je v letih od [[1837]] do [[1840]] opravil mnoga opazovanja te zvezde. Meril je kotne razdalje med njo in dvema šibkima navidezno bližnjima zvezdama. Zvezdi imata majhno lastno gibanje, sta torej mnogo dlje od [[Osončje|Osončja]] in tvorita z zvezdo le navidezno trozvezdje. Ob koncu leta [[1838]] je po temeljiti analizi svojih meritev objavil, da je zvezda 61 Laboda v enem letu opisala na nebu manjhno [[elipsa|elipso]] med ostalimi zvezdami. Za paralakso je tega leta dobil 0,37 [[kotna sekunda|kotne sekunde]], leta 1840 pa 0,348 sekunde. To je pomenilo, da je zvezda od nas 590.000-krat dlje kot [[Sonce]], oziroma 160.000 [[milijarda|milijard]] [[kilometer|km]] daleč ali 11,1 [[svetlobno leto|svetlobnega leta]]. Istega leta sta merila paralaksi [[Alfa Kentavra|αα]] [[Kentaver (ozvezdje)|Kentavra]] (Centauri) in [[Vega (zvezda)|Vege]], αα [[Lira (ozvezdje)|Lire]] (Lyrae) tudi [[Thomas James Henderson|Henderson]] in [[Friedrich Georg Wilhelm von Struve|Friedrich von Struve]]. Natančnost, s katero je meril Bessel, je bila takšna, kakor da bi izmeril debelino [[lasje|lasu]] z razdalje 50 [[meter|m]]. Za človeka se je s tem [[Vesolje]] močno povečalo, saj si je [[Johannes Kepler|Kepler]] predstavljal, da je celotna zvezdna krogla od nas oddaljena le kako [[desetina|desetino]] svetlobnega leta, [[Isaac Newton|Newton]] pa si je upal to številko povečati na morda 2 svetlobni leti. Besslova objava o odkritju zvezdne paralakse je pomenila še končno potrditev [[Nikolaj Kopernik|Kopernikove]] teorije, saj je bila poleg zvezdne aberacije [[svetloba|svetlobe]], ki jo je odkril leta [[1728]] Bradley, očiten dokaz za [[gibanje]] [[Zemlja|Zemlje]] v [[prostor]]u. Do sredine [[20. stoletje|20. stoletja]] so izmerili že 60.00 tisoč zvezdnih paralaks. Na ta način so merili razdalje do 100 svetlobnih let.

Dela pri tem problemu ni mogel več nadaljevati, ker ga je doletela smrt, in tako tudi ni mogel biti priča uspehu [[Urbain-Jean Joseph Le Verrier|Le VerrierVerriera]]a in [[John Couch Adams|Johna Adamsa]], ki sta z odkritjem [[Neptun (planet)|Neptuna]] končno rešila problem Uranovega tira.

[[Kraljeva astronomska družba]] (RAS) mu je leta [[1829]] in [[1841]] podelila [[Zlata medalja Kraljeve astronomske družbe|Zlati medalji]].