Armand Jean du Plessis de Richelieu: Razlika med redakcijama

m
Bot: Fixing wiki syntax; cosmetic changes
m (Bot: Nadomeščanje datoteke MariadeMedici.jpg z Peter_Paul_Rubens_095b.jpg)
m (Bot: Fixing wiki syntax; cosmetic changes)
| death_date ={{death date and age|1642|12|4|1585|9|9}}
| death_place =[[Paris|Pariz]], [[Francija]]
| nationality =[[ImageSlika:Blason France moderne.svg|20px]] Francosko
| party =
| spouse =
| residence =
| alma_mater =[[Collège de Navarre]]
| profesija =[[Duhovnik]], [[Kardinal|kardinal]]
| profession =[[Politik]], [[plemič]]
| religion =Rimskokatoliška
}}
[[Slika:Blason ville fr Chambellay (Maine-et-Loire).svg|100px|thumb|Grb družine Richelieu]]
'''Armand Jean du Plessis de Richelieu, kardinal in vojvoda de Richelieu''' [[http://tts.imtranslator.net/ggE|izgovorjava]], [[Francozi|francoski]] [[duhovnik]], [[plemič]] in [[politik]], * [[10. september]] [[1585]] grad Richelieu, Dépt. Indre-et-Loire, † [[4. december]] [[1642]] [[Pariz]]).
 
Po nazivu markiz du Chillou, postane leta [[1608]] posvečen kot škof [[Luçon|Luçona]]a, kasneje vstopi v politiko, [[1616]] postane državni tajnik. [[1622]] postane kardinal, leta [[1624]] premier kralja Ludvika XIII, leta [[1631]] prvi vojvoda Richelieu in [[1634]] prvi vojvoda Fronsac, upravitelj [[Clugny|Clugyja oz. Clugnyja]], [[Cîteaux|Cîteauxa]]a in [[Prémontré|Prémontra]]. Na premierskem stolčku je ostal do svoje smrti leta [[1642]]. Imenovan je bil tudi ''l'Éminence rouge'' (rdeča eminenca), saj je bil glavni svetovalec kralja [[Ludvik_XIIILudvik XIII._Francoski Francoski|Ludvika XIII]]. Njegova daljnosežna politika je dosegla, da je [[Francija]] postala prva absolutistična država na svetu in končala Habsburško prevlado nad Evropo.
 
==Družinsko ozadje==
[[Slika:Fransua_de_Richelieu.jpg|thumb|left|François du Plessis de Richelieu, oče Armand Jeana]]
Armand je bil četrti otrok izmed petih in najmlajši izmed treh sinov. Čeprav so izhajali iz nižjega plemstva [[Poitou|Poitouja]]ja, so bili relativno dobro situirani. Njegov oče, François du Plessis, je bil vojak in [[dvorjan]] Velikega provosta Francije, mati, Susanne de La Porte pa je bila hčerka slavnega odvetnika.
 
==Finančno ozadje in izobraževanje==
Ko je bil Armand, je njegov oče padel v bitki Katoliške Lige proti protestantom [[Henrik_IVHenrik IV._Bourbonski Bourbonski|Henrika IV.]] S pomočjo kraljevskih miloščin se je družina uspela obdržati nad vodo in izogniti resnejšim finančnim težavam. V starosti devetih let so Armanda poslali na Collège de Navarre v [[Paris|Pariz]] na splošno izobraževanje. Po koncu šolanja je začel z vojaško izobrazbo, da bi stopil po stopinjah očeta.<br />
 
Kralj [[Henrik III]]. je družino Richelieu za udeležbo Armandovega očeta v [[Verska_vojnaVerska vojna|verskih vojnah]] nagradil s škofovstvom v Luçonu. Družina je večino prihodkov porabila za privatne zadeve. V klerikalnih krogih se je pojavilo mnenje, da bi se morali prihodki porabljati v duhovne namene, zato je, da bi zaščitila prihodke, Armandova mati predlagala, da naj bi drugi sin [[Alphonse-Louis_du_Plessis_de_RichelieuLouis du Plessis de Richelieu|Alphonse]] postal škof Luçona. Alphonsu škofovstvo ni dišalo, zato je postal kartuzijanec. Tako je moral najmlajši sin Armand opustiti vojaški študij in preiti v teološkega. Bil je krhek in bolehen otrok, ni ga zanimala cerkvena kariera, temveč bolj akademski študiji.
 
==Vzpon po cerkveni hierarhiji==
Leta [[1606]] je kralj [[Henrik_IVHenrik IV._Francoski Francoski|Henrik IV]] predlagal Richelieuja za škofa Luçona. Ker pa Armand še ni dosegel zakonsko predpisane minimalne starosti, je bilo potrebno pridobiti posebno dovoljenje iz [[Rim]]a od [[papež]]a. Richelieu je dobil dovoljenje in bil posvečen [[april]]a [[1607]]. Kmalu po vrnitvi v svojo škofijo leta [[1608]] je najavil reforme. Postal je prvi škof v Franciji, ki je izpolnil institucionalne reforme, ki jih je predpisal Trentski koncil med leti [[1545]] in [[1563]].
Približno v tem času je Richelieu postal prijatelj s [[François Leclerc du Tremblay|Françoisem Leclercom du Tremblayem]], ki je bolje poznan kot ''Père Joseph'' ali ''oče Joseph''. Bil je kapucinski menih, ki je kasneje postal Richelieujev zaupnik. Ker je bil tako blizu Richelieuju in je nosil sivo meniško kuto, je dobil izraz, ki se še dandanes uporablja: '''[[siva eminenca]]'''. Kasneje ga je Richelieu velikokrat uporabil kot agenta pri diplomatskih pogajanjih.
 
Leta [[1614]] je duhovščina izvolila Richelieuja kot enega izmed predstavnikov Državnega sveta (''States General''). Tukaj je bil odločen zastopnik Cerkve pri tezi, da bi morala biti Cerkev oproščena davkov in da bi škofi morali imeti več politične moči. Bil je najpomembnejši duhovnik, ki je podpiral izvedbo dekretov Trentskega koncila v Franciji. Tretji svet (člani spodnjega doma) so mu bili največji nasprotniki pri tem podjetju. Po koncu zbora ga je Prvi svet (duhovščina) izbrala za preštevanje glasov pri peticijah in odločitvah.
<br />
Po razpadu Državnega sveta je vstopil v službo kralja [[Ludvik_XIIILudvik XIII._Francoski Francoski|Ludvika XIII.]] in njegove žene Ane Avstrijske kot njen miloščinar.
[[Slika:Peter_Paul_Rubens_095b.jpg|thumb|right|200px|Kraljica mati Marija Medici]]
Richelieu je politično napredoval z zvesto službo [[Concino Concini|Concino Conciniju]]ju, najmogočnejšemu ministru kraljestva. V [[1616]]em je bil postavljen za državnega tajnika in dobil zunanje zadeve. Kot Concini, je bil tudi Richelieu eden najbližjih svetovalcev matere Ludvika XIII., [[Marie de Médicis|Marije Medici]]. Po sumljivem umoru Henrika IV. je devetletni Ludvik XIII. postal kralj, kraljica pa postala regentka. Čeprav je njen sin pravnomočno postal odrasel leta [[1614]], je kraljica mati ohranila vso oblast. Njena politika in politika Concinija se je v Franciji izkazala za nepriljubljeno. Marija in Concini sta tako postala tarči intrig na dvoru. Njun najmočnejši sovražnik je bil Charles de Luynes, ki je poskrbel, da je kralj v aprilu [[1617]] ukazal aretacijo Concinija. Sčasoma so Concinija ubili, kraljico mater pa odstranili z oblasti. Richelieu je z izgubo mentorjev moral odstopiti s položaja državnega tajnika in je izgubil vso politično moč. Kralj, ki je dvomil v Richelieuja, ga je pregnal z dvora v [[Avignon]], kjer je preživljal čas s pisanjem.
Napisal je katekizem z naslovom ''L'Instruction du chrétien''
 
 
==Prvi minister==
[[Slika:Louis_XIII.jpg|thumb|right|300px|Mladi kralj [[Ludvik_XIIILudvik XIII._Francoski Francoski|Ludvik XIII]] je bil kralj samo po nazivu. V resnici je vladala njegova mati, Marija Medici]]
 
Politika kardinala Richelieuja je zajemala tri glavne cilje:
*centralizacijo moči v Franciji ter
*opozicijo Habsburški dinastiji oz. [[Sveto_rimsko_cesarstvoSveto rimsko cesarstvo|Sveto rimskemu cesarstvu]]
*uničenje protestatizma v Franciji
 
 
===Montrésor===
[[Slika:Amiens-cath%C3%A9drale.jpg|thumb|Katedrala v [[Amiens|Amiensu]]u]]
Leta [[1636]] bi Richelieuja kmalu doletela smrt v novi zaroti v vojaškem taboru pred [[Amiens|Amiensom]]om pri povratku s kampanje proti španskim četam v Pikardiji. Grof de Montrésor, ljubljenec kraljevega brata Gastona d'Orléansa in groda des Soissonsa, vojskovodja in pajdaša Marije Medici. Soissonsi so pobegnili v Sedan in zbrali okoli sebe sokrivce. [[1641]] so Soissonsi s habsburško vojsko krenili nad Francijo. Premagali so Gasparda III. de Coligny (Maréchal de Châtillon) pri bitki pri La Marféeju.
 
===Cinq-Mars===
[[ImageSlika:Henri_Coiffier_de_Ruzé,_Marquis_of_Cinq-Mars.jpg|thumb|left|200px|Henri Coiffier de Ruzé, markiz de Cinq-Mars]]
Blizu smrti se je Richelieu še enkrat soočil z zaroto, ki bi ga lahko odstranila z oblasti. Kardinal je predstavil mladega plemiča Henri Coiffier de Ruzéja, markiza de Cinq-Marsa na dvor Ludvika XIII. Kardinal je bil prijatelj njegovemu očetu, zato je upal, da bo lahko postal kraljevi ljubljenec, da bi lažje vplival na kraljeve odločitve. Cinq-Mars je res postal kraljevi ljubljenec leta [[1639]], toda nasprotno Richelieujevemu prepričanju, ga ni bilo lahko kontrolirati. Mladi markiz je hitro ugotovil, da mu kardinal ne bo pustil dobiti večje politične moči. Leta [[1641]] je sodeloval v spodleteli zaroti de Soissonsov, vendar ga niso odkrili kot zarotnika. Naslednje leto je spletkaril z vodilnimi aristokrati, vključno s kraljevim bratom. S španskim kraljem je sklenil tajno pogodbo, kjer je slednji obljubil pomoč upornikom. Richelieujeva vohunska mreža je tokrat odkrila vse zarotnike in dostavila Richelieuju kopijo pogodbe. Cinq-Marsa so takoj aretirali in usmrtili. Čeprav je kralj podpiral smrtne obsodbe, se je še bolj oddaljil od kardinala.<br /><br />
 
Richelieu je bil slaven mecen umetnosti. Sam je bil avtor mnogoterih verskih in političnih del (najbolj znan je Politični testament) in podpiral literarne kariere veliko pisateljev. Bil je ljubitelj gledališča, ki tedaj ni bilo cenjeno. Richelieu je ravno tako ustanovitelj in pokrovitelj [[Académie française]] (Francoske akademije), francoskega literarnega združenja. To združenje je bilo prej neformalno, leta [[1635]] pa je kardinal uredil ustanovno listino. Académie française ima štirideset članov, promovira francosko literaturo in je glavna avtoriteta francoskega jezika.
[[1622]] je bil izvoljen kot ravnatelj Sorbonne. Nadzoroval je prenovitev poslopja in njene kapele, kjer ima grobnico. Ker je bil tudi škof Luçona, ima pred Luçonsko katedralo svoj kip.
Richelieu je nadzoroval tudi gradnjo svoje palače, Palais-Cardinal. Palačo je poslikal kraljevi slikar [[Simon Vouet]]. Palača, ki se je preimenovala v [[Palais Royal]] po njegovi smrti, zdaj gosti francosko ustavno sodišče, ministrstvo za kulturo in državni svet. Konstruktor, Jacques Lemercier, je dobil dovoljenje za gradnjo gradu (Château Richelieu) in okoliškega mesta (Richelieu) v Indre-et-Loire. V gradu je zbrana zbirka največjih umetnin v Evropi. V zbirki so Sužnji [[Michelangelo Buonarroti|Michelangela Buonarrotija]], kot tudi slike [[Peter Paul Rubens|Peter Paul Rubensa]]a, [[Nicolas Poussin|Nicolas Poussina]]a in [[Tizian|Tiziana]]a.
 
==Richelieu po smrti==
 
==Politična zapuščina==
[[Slika:Louis_XIV_of_France.jpg|thumb|left|300px|Richelieujeve reforme je najbolje izkoristil [[Ludvik_XIVLudvik XIV._Francoski Francoski|Ludvik XIV]].]]
Čas Richelieuja je bila pomembna doba reforme Francije. Predhodnje je prevladoval fevdalizem z mogočnimi plemenitaši in množico zakonov v različnih regijah. Del plemstva je vedno spletkaril proti kralju, najemal ali rekrutiral zasebne vojske in se združevali s sovražnimi silami. Nov sistem je utrl pot centralizaciji moči pod Richelieujem. Lokalni in celi verski interesi so postali podrejeni interesu "upodobitve naroda", torej kralja. Enako učinkovita je bila zunanja politika, ki je uspešno zavirala habsburški vpliv v Evropi. Richelieu sicer ni dočakal konca tridesetletne vojne, vendar je po premirju [[1648]] Francija izšla kot velesila, medtem ko so druge države začele zaton, predvsem Svetorimsko cesarstvo.
Richelieujevi uspehi so bili zelo pomembni za vzpon naslednika Ludvika XIII., Ludvika XIV. Nadaljeval je Richelieujevo delo tvorbe absolutistične države. Še naprej je pobiral moč plemstvu, ki je bilo pred tem tako zelo mogočno in dokončno uničil hugenotsko politično moč.
* Richelieu, novela Georgea Payne Rainsford Jamesa, [[1829]];
* Richelieu Or the Conspiracy, igra Edwarda Bulwer-Lyttona, [[1839]];
* Trije mušketirji, roman [[Alexandre_DumasAlexandre Dumas|Alexandra Dumasa st.]], objavljano v ''Le Siècle'' od [[1844]];
* Cinq-Mars, delo Alfred de Vignya [[1826]]
 
 
{{DEFAULTSORT:Richelieu, Armand Jean du Plessis de}}
{{Link_FA|de}}
 
[[Kategorija:Rojeni leta 1585]]
[[Kategorija:Umrli leta 1642]]
[[Kategorija:Francoski politiki]]
[[Kategorija:Alexandre Dumas]]
 
{{Link_FA|de}}
 
[[als:Armand Jean du Plessis (Herzog von Richelieu)]]
[[de:Armand-Jean du Plessis, duc de Richelieu]]
[[en:Cardinal Richelieu]]
[[et:Kardinal Richelieu]]
[[es:Cardenal Richelieu]]
[[eo:Armand Jean du Plessis de Richelieu]]
[[es:Cardenal Richelieu]]
[[et:Kardinal Richelieu]]
[[fa:ریشیلیو]]
[[fi:Kardinaali Richelieu]]
[[fr:Armand Jean du Plessis de Richelieu]]
[[ga:Cairdinéal de Richelieu]]
[[he:הקרדינל רישלייה]]
[[ko:리슐리외]]
[[hr:Armand Jean du Plessis, kardinal Richelieu]]
[[hu:Richelieu bíboros]]
[[it:Armand-Jean du Plessis de Richelieu]]
[[ja:リシュリュー]]
[[he:הקרדינל רישלייה]]
[[ko:리슐리외]]
[[la:Armandus Ioannes Plessaeus de Richelieu]]
[[lv:Kardināls Rišeljē]]
[[lb:Armand Jean du Plessis de Richelieu]]
[[lt:Richelieu]]
[[hulv:RichelieuKardināls bíborosRišeljē]]
[[nl:Kardinaal de Richelieu]]
[[ja:リシュリュー]]
[[no:Armand-Jean du Plessis de Richelieu]]
[[oc:Armand Jean du Plessis de Richelieu]]
[[sk:Armand Jean du Plessis de Richelieu]]
[[sr:Арман Жан ди Плеси де Ришеље]]
[[fi:Kardinaali Richelieu]]
[[sv:Armand-Jean du Plessis Richelieu]]
[[uk:Рішельє Арман Жан дю Плессі]]
6.565

urejanj