Redakcija: 09:52, 11. december 2008 uredi Klemen Kocjancic (pogovor \| prispevki) 360.301 urejanje m Vključena bioslika s pomočjo http://tools.wikimedia.de/~emijrp/imagesforbio/ ← Starejše urejanje		Redakcija: 22:34, 7. januar 2009 uredi razveljavi Zwobot (pogovor \| prispevki) Boti 6.565 urejanj m Bot: Fixing wiki syntax; cosmetic changes Novejše urejanje →
Vrstica 5: Rojen je bil [[kristjan\|krščanskim]] staršem, nekateri pa menijo, da je bil njegov oče [[pogan~~\|poganski~~]]ski [[duhovnik]]. Efrem je bil [[krst\|krščen]] šele pri 18 letih. Na njegovo življenje in delo je imel velik vpliv tedanji nisibijski [[škof]] Jakob (303 – 338), ki se je udeležil tudi [[ekumenski koncil\|nicejskega koncila]] (325), v mestu pa je osnoval tudi [[teologija\|teološko šolo]], ki se je kasneje zaradi perzijskih preganjanj preselila v Edeso in po zaslugi Efrema zaslovela. Efrem je kot [[diakon]] v Edesi nadaljeval s [[pridiga~~\|pridiganjem~~]]njem in poučevanjem ter je postal gonilna sila te šole. Zadnjih deset let naj bi živel strogo, samotarsko, [[askeza\|asketsko]] življenje. V tem času je napisal večino svojih del. V Edesi se je srečal z mnogimi heretičnimi tokovi tedanjega časa ([[manihejsvto\|manihejci]], [[arianizem\|arijanci]], [[Markion\|markioniti]] in bardesanovci) in se odločno boril proti njim tudi s pomočjo poezije, ki jo je pisal v [[Sirija\|sirskem]] jeziku (grško ni znal). Umrl je v Edesi, pokopan naj bi bil na pokopališču »tujcev«. Njegov lik je bil pogosto idealiziran, o njem pa je razširjenih tudi več legend (npr. o njegovem srečanju z [[sveti Bazilij Veliki\|Bazilijem Velikim]] v Cezareji). Je najpomembnejši sirski [[cerkveni oče]] in pesnik [[patristika\|patristične]] dobe. Njegovo delo je dragocen prispevek celotni [[Katoliška Cerkev vzhodnega obreda\|vzhodni Cerkvi]]. Njegov pesniški dar mu je služil kot odličen [[pastorala\|pastoralni]] pripomoček pri oznanjevanju. Bil je dober poznavalec [[Sveto pismo\|Svetega pisma]]. Še posebej pa ga poznamo kot vdanega častilca [[Devica Marija\|Device Marije]]. Vrstica 13: Efrem je znan je po svoji pobožnosti, učenosti in po pesniškem daru, s katerim še danes navdihuje [[bizantinska liturgija\|bizantinsko liturgijo]]. Svoje [[teologija\|teološko]] znanje je znal odlično preliti v pesniške verze in je zato dobil naziv »''harfa [[Sveti Duh\|Svetega Duha]]''«. V njegovih literarnih delih ne zasledimo [[teologija\|teoloških]] debat o trinitaričnih vprašanjih, ki so bile značilne za tisti čas (najbrž zato, ker ni poznal grščine). Njegove pesmi so se hitro širile tudi po zaslugi prevodov v različne jezike kot so: [[grščina]], [[arabščina]], [[etiopščina]], nekaj krajših del pa je bilo prevedenih iz grščine tudi v [[latinščina\|latinščino]] in [[slovanski jezik\|slovanske jezike]]. Po zaslugi teh prevodov dela Efrema Sirskega poznamo še danes. Njegova dela so ohranjena v številnih [[rokopis~~\|rokopisih~~]]ih. Najstarejši je iz 5. stoletja. Ohranjala so se tudi po zaslugi prevodov v [[grščina\|grški]] jezik in rabe njegovih pesmi v [[liturgija\|liturgiji]]. Njegova dela so zaradi številnih prepisov izgubila nekaj prvotne svežine. Mnoga njegova eksegetska dela so izgubljena ali pa ostajajo še neodkrita. Časovni okvir nastajanja njegovih del bi težko določili. Lahko pa jih razvrstimo glede na različne literarne vrste. Vrstica 21: '''Eksegetska dela''' - Svetopisemski komentarji Geneze (v sirščini), Exodusa; Diatessaron (Svetopisemska harmonija), pavlinska pisma (v armenščini). Efrem piše svetopisemske komentarje na mnoge [[stara zaveza\|staro]] in [[nova zaveza\|novozavezne knjige]] (ti so blizu [[targum~~\|targumskim~~]]skim in [[midraš~~\|midraškim~~]]kim eksegezam), a mnogi teksti so žal izgubljeni (razlage Rutine, Ezdrove, Nehemijeve, Esterine knjige, [[psalmi\|Psalmov]], Pregovorov, Visoke pesmi). Opazimo lahko, da je njegov [[Sveto pismo\|svetopisemski kanon]] precej podoben današnjemu, je pa nekoliko negotov, ali bi v kanon sprejel tudi [[devterokanonične knjige]]. Med kanonične knjige uvrsti tudi [[novozavezni apokrifi\|apokrifno]] tretje pismo Korinčanom. Pri eksegezi spoštuje hebrejsko tradicijo in pogosto izhaja iz nje. Nagiba se k [[Antiohija\|antiohijski]] tradiciji, previden je pri uporabi [[alegorija\|alegorije]], nagiba se k dobesedni razlagi [[Sveto pismo\|Svetega pisma]]. - Pisma Hipatiju, Publiju Vrstica 34: - Cerkvene himne imenovane Madraše. Nekatere himne so v obliki akrostihov. Nekateri ga imenujejo '''Marijin pevec''', saj je napisal veliko del Mariji na čast (20 himen). V svojih verzih se zaupno zateka k Mariji. Zelo znani sta njegova [http://home.amis.net/ignacnav/immaculata/moli/efrems.html\| Molitev k Bogorodici] in njegove [http://www.centroaletti.com/slo/Prijatelji%20-%20Velika%20noc%202004.pdf\| Hvalnice vstajenju]. Vrstica 63: * [http://home.amis.net/ignacnav/immaculata/moli/efrems.html#vrh\| Molitev Bogorodici] * [http://home.amis.net/ignacnav/immaculata/oce/efrem.html\| Citati iz njegovih himn] * [http://www.kud-logos.si/logos_1_2007_efrem_sirski.asp\| Prevod Himne o veri 81–82 v reviji Logos]▼ ▲* [http://www.kud-logos.si/logos_1_2007_efrem_sirski.asp\| Prevod Himne o veri 81–82 v reviji Logos] [[Kategorija:Rojeni leta 306\|Efrem Sirski]]

Efrem Sirski: Razlika med redakcijama