Mehmed Paša Sokolović: Razlika med redakcijama

{{bioslika|islike=Sokullupasa.jpg|napis=Mehmed Paša Sokolović}}

 

Mehmed Paša je bil rojen v pravoslavni družini v vasi Sokolovići v bližini Ruda v vzhodni Bosni. Kot otroka so ga kot [[krvni davek]] (devşirme) odpeljali v [[Odrin]], da bi ga izšolali za [[janičar]]ja. Kmalu je postal poveljnik cesarske garde ([[1543]]-[[1546]]), veliki admiral vojne mornarice ([[1546]]-[[1551]]), [[beglerbeg]] (generalni guverner) [[Rumelija|Rumelije]] ([[1551]]-[[1555]]), tretji vezir (1555-1561), drugi vezir (1561-1565) in veliki vezir (1565-1579). Kot veliki vezir je služil kar trem [[sultan]]om: [[Sulejman I.|Sulejmanu I. Veličastnemu]], [[Selim II.|Selimu II.]] İn [[Murat III.|Muratu III.]]. Skoraj petnajst let je bil ''de facto'' vladar Osmanskega cesarstva, dokler ga niso leta [[1579]] ubili. Poleg [[turščina|turščine]] je govoril tudi [[srbščina|srbsko]], [[perzijščina|perzijsko]], [[arabščina|arabsko]], [[italijanščina|beneško-italijansko]] in [[latinščina|latinsko]].

 

O Mehmedovem rojstvu in otroštvu ni nobenega zanesljivega podatka. Osmanski kronisti in zgodovinarji ga prvič omenjajo šele, ko je dosegel visok položaj v državni hierarhiji. Njegovo mladost zameglujejo tudi razne legende, ki zgodovinarjem otežujejo ugotavljanje resnice.

 

Mehmedovo krstno ime je bilo verjetno Bajica, očetovo ime pa Dimitrij. Imel je dva brata in sestro in najmanj enega strica, sicer pa so podatki o družinskih članih zelo nezanesljivi. Leta [[1516]] so ga osmanski zbiralci otrok kot [[krvni davek]] odpeljali od doma in tudi njegov odhod je obdan z legendami. Ena od legend pravi, da so ga preprosto odpeljali od doma, druga, da ga je kot posebno nadarjenega izbral poveljujoči Jeşilçe Mehmed Bej, tretja pa, da ga je stric poskušal na vsak način odkupiti in je zanj ponujal visoko odkupnino.

 

Od doma so ga odpeljali v [[Odrin]], kjer je prestopil v [[islam]] in se preimenoval v Mehmeda, in nato v [[Istanbul]], kjer je v vojaški šoli postal kandidat za [[janičar]]ja (''acemi oğlan''). Iz vojaške šole so ga poslali v cesarsko dvorno šolo Enderun v palači [[Topkapi]]. [[13. marec|13. marca]] [[1535]] je odšel v [[Bagdad]] in postal eden od sedmih pomočnikov državnega zakladnika Iskenderja Çelebija. Po Çelebijevi smrti se je vrnil v Istanbul in leta [[1541]] postal cesarski komornik, potem pa poveljnik sultanovega spremstva.

 

Osmansko vojno v Evropi je izkoristil [[Perzija|perzijski]] [[šah]] [[Tahmasp I.]] in napadel Osmansko cesarstvo z vzhoda. Leta [[1553]] je zato sultan Perziji napovedal vojno in Mehmed Pašo z rumelijsko vojsko poslal v Tokat v osrednji severni [[Anatolija|Anatoliji]]. Junija [[1554]] se Mehmed je pri Suşehriju v vzhodni Anatoliji pridružil sultanovi vojski. V vojnem pohodu, ki ga turški zgodovinarji imenujejo [[nahičevan]]ska ([[azerbajdžan]]ska) kampanja, so Mehmedove rumelijske čete dosegle več pomembnih uspehov.

Mehmedovi uspehi so na sultana [[Sulejman I.|Sulejmana I.]] naredili tako močan vtis, da ga je leta [[1555]] imenoval za tretjega [[vezir]]ja in člana Cesarskega sveta. Položaj rumelijskega beglerbega je prepustil janičarskemu agi Pertev Paši, s katerim sta skupaj službovala v Bagdadu pri Iskenderju Çelebiju.

 

Leta [[1559]] je [[general]] in [[državnik]] Lala Mustafa Paša nahujskal Sulejmanovega sina Bajazida, beglerbega Karamana, naj se upre bratu [[Selim II.|Selimu]], ki je bil kandidat za bodočega [[sultan]]a. Mehmed Paša je z vojsko odšel v [[Konya|Konyo]], maja [[1559]] zatrl upor in popolnoma uničil Bajazidovo vojsko. Bajazid je po porazu pobegnil v [[Perzija|Perzijo]]. Mehmed Paša je zato ostal v [[Anatolija|Anatoliji]] in se čez zimo pogajal s perzijskom šahom o Bajazidovi izročitvi. Šah je nazadnje popustil in za veliko podkupnino izročil Bajazida in njegove štiri sinove. Po izročitvi so vse usmrtili.

 

 

Leta [[1561]] je veliki vezir Rüstem Paša umrl. Nasledil ga je drugi vezir Semiz Ali Paša, za drugega vezirja pa so imenovali Mehmed Pašo Sokolovića. Mesto tretjega vezirja je dobil Mehmedov dober prijatelj Pertev Paša.

Leta [[1564]] je Mehmedov nečak Sokollu Mustafa Bej postal podkralj Bosne.

 

 

Junija [[1565]] je veliki vezir Semiz Ali Paša umrl in sultan Sulejman je njegovo mesto zaupal Mehmed Paši Sokoloviću.

Mehmed Paša Sokolović je bil kar šestdeset let v službi Osmanskega cesarstva. Bil je edini veliki vezir, ki v vsej svoji karieri ni bil nikoli odstavljen z nobenega položaja, na katerega je bil imenovan in je do drugega najvišjega položaja v cesarstvu napredoval samo zaradi svojih izjemnih sposobnosti.

 

[[Slika:Sokollu Mehmet Pasha Camii exterior.jpg|thumb|200px|Mošeja Mehmed Paše Sokolovića v Istanbulu]]

Mehmed Paša Sokolović je po vsem Osmanskem cesarstvu zapustil številne arhitekturne spomenike, ki so večinoma delo cesarskega arhitekta Sinana Mimarja.

 

[[Srbi]] se ga najbolj spominajo po tem, da je leta [[1557]], ko je bil tretji vezir, obnovil [[Srbska pravoslavna cerkev|Srbsko pravoslavno cerkev]] in patriarhat v Peći in za prvega patriarha imenoval svojega sorodnika Makarija Sokolovića.

 

* Imamović, Mustafa (1996). Historija Bošnjaka. Sarajevo: BZK Preporod. ISBN 9958-815-00-1

* Samarčić, Radovan (2004). Sokollu Mehmet Paşa (3. izdaja). Istanbul: Aralik. ISBN 975882362-0

* [[Encyclopædia Britannica]], 11. izdaja, ki je v javni lasti

 

 

[[Kategorija:Rojeni leta 1506]]