Potočna postrv: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 26:
[[Slika:P1010011.JPG|thumb|200px|left|Mlada potočnica iz reke Reke]]
 
Oznaki v latinskih imenih "[[fario]]" in "[[lacustris]]" ne pomenita različnih [[ribe|rib]], ampkaampak se nanašata predvsem na [[okolje]], v katerem [[postrvi|postrv]] živi. Potočnice namreč v jezeru zrastejo v velike [[jezerska postrv|jezerske postrvi]], v gorskih potočkih pa ostanejo precej majhne. Do takih razlik pride predvsem zaradi količine hrane, ki jo je v jezeru veliko, v gorskem potočku pa komaj kaj. Druga posebnost potočne postrvi je sposobnost kopičiti rdeča barvila v mišičju. Ta barvila so karotenoidi, ki so nakopičeni v tkivih vseh rakov, tudi postranic v [[reka|rekah]] in potokih.
 
Potočna postrv ima vretenast, bočno rahlo stisnjen trup. Glava je srednje velika, gobec sega nazaj čez zadnji očesni rob, usta so končna. Pri spolno zrelih samcih je spodnja čeljust kavljasto zakrivljena navzgor. Na ralniku so zobje, prav tako v čeljustih, na jeziku in na nebnicah. Hrbet je zelenkast do rjavkast, včasih skoraj črn, boki so svetlejši, rumeni do zlato rumeni, trebuh belkast. Po hrbtu ima črne pike, obrobljene s svetlim robom, po bokih pa so pike tudi rdeče in obrobljene belo ali svetlo modro. Mlade postrvi imajo 6-9 prečnih temnejših prog po bokih. Rob repne plavuti je pri mlajših ribah zarezan, pri starejših pa raven. Barva kože pa se ji lahko zelo hitro spreminja. Ko se skrije med korenine, lahko v trenutku postane temna, ko pa pride na sončno dno prav tako hitro osvetli. Z barvo kože se lahko celo prilagodi sencam vej, ki padajo nanjo.