Poglavitni kompleks tkivne skladnosti: Razlika med redakcijama

bolj ali manj končano
m (+)
(bolj ali manj končano)
{{v delu}}
'''Poglavitni histokompatibilnostni kompleks''' (kratica '''PHK''', bolj znan pod kratico '''MHC''' za [[angleščina|angleški]] izraz ''major histocompatibility complex'') je skupni izraz za veliko skupino [[gen]]ov v [[genom]]u večine [[vretenčarji|vretenčarjev]] in njihove produkte ([[beljakovina|beljakovine]]), ki imajo v [[imunski sistem|imunskem sistemu]] vlogo razločevanja med lastnimi in tujimi [[antigen]]i v organizmu in predstavljanja le-teh [[limfocit T|limfocitom T]].
 
Beljakovine PHK razreda III se po funkciji zelo razlikujejo od PHK I in PHK II (za slednje se je uveljavil tudi izraz »klasični PHK«), vendar ležijo geni zanje med regijama PHK I in PHK II, zato jih pogosto obravnavajo skupaj z njimi, čeprav so bistveno manj variabilni. To so geni za beljakovine, ki sestavljajo [[sistem komplementa]], za [[citokin]]e, [[heat shock protein]]e idr.
 
Gene PHK I izraža večina somatičnih celic (različno mnogo), PHK II pa samo razred celic, ki ga imenujemo [[antigen predstavljajoča celica|antigen predstavljajoče celice]] - npr. [[limfocit B|limfociti B]] in [[makrofag]]i. Izražanje je odvisno od stadija teh celic. Nezreli limfociti B ne izražajo PHK II, neaktivirani makrofagi pa zelo malo.
[[slika:MHC I vs MHC II.png|thumb|200px|Primerjava zgradbe beljakovin PHK I in PHK II]]
 
==Zgradba==
Po zgradbi so molekule PHK I in II membranski [[glikoprotein]]i z regijo za vezavo antigenov. Največ variabilnosti izražajo ravno v tej regiji, zaradi česar lahko vežejo mnogo različnih molekul. Vezava ni povsem specifična, je pa zelo močna; antigen se vgradi v strukturo molekule PHK in poveča stabilnost njene vezave z membrano. PKH so heterodimerne molekule - zgrajene iz dveh med seboj razližnih verig, ki sta vezani [[kovalentna vez|nekovalentno]]. Po zgradbi sta oba razreda teh molekul zelo podobna
Beljakovine iz citosola predstavljajo molekule PHK I. To so v glavnem [[virus]]i, ki inficirajo celico in prevzamejo njene mehanizme za izgradnjo lastnih sestavnih delov, se nahajajo v [[citosol]]u, prav tako se tja prenesejo virusne komponente, ki jih je celica sintetizirala. Pred tem se te beljakovine razgradijo na manjše peptide dolžine od 8 do 10 [[aminokislina|aminokislin]] s pomočjo posebne [[proteaza|proteaze]] in aktivno prenesejo v lumen [[endoplazmatski retikulum|endoplazmatskega retikuluma]]. Tam se vežejo na novo sintetizirane PHK I in skupaj z njimi prenesejo do celične membrane.
 
Kompleks PHK I:antigen na površini celice prepozna in se nanj veže T-celični receptor, izražen na površini posebnega razreda limfocitov T, označenega kot CD8+. Ko se to zgodi, izrazi limfocit T signal, ki preko [[biokemijska kaskada|kaskadakaskade]] reakcij v tarčni celici sproži njeno smrt. Tako organizem prepreči da bi se virusi v okuženi celici dalje razmnoževali.
 
V procesu zorenja limfocitov T se izločijo limfociti s T-celičnimi receptorji, ki reagirajo na telesu lastne peptide, kar omogoča razločevanje med lastnimi in tujimi antigeni. V medicini ima sistem PHK I tudi negativen pomen. Zaradi velike raznolikosti ima vsak človek samo sebi lastne beljakovine PHK. Ker jih imunski sistem drugega človeka prepozna kot tujek, pride zaradi njih do zavrnitve [[presaditev|presajenih]] [[organ]]ov.
 
===PHK II===
Beljakovine, ki se predstavljajo z molekulami razreda PHK II, izvirajo iz [[vezikel|veziklov]]. PHK II izražajo samo t.i. antigen-predstavljajoče celice - limfociti B, makrofagi in nekatere druge specializirane celice, kot so celice [[epitel]]a [[priželjc]]a. Limfociti B in makrofagi z [[endocitoza|endocitozo]] »požirajo« tujke. Ti se delno razgradijo v [[lizosom]]ih, nato pa se lizosomu priključi vezikel, ki ima na notranji strani membrane vezane molekule PHK II. Te z aktivnim mestom ob pomoči posebne [[kataliza|katalize]] vežejo fragmente razgrajenega tujka, celoten kompleks pa se nato zlije z zunanjo celično membrano in pride na površino celice.
 
Kompleks PHK II:antigen na površini celice prepozna in se nanj veže T-celični receptor, izražen na površini drugega razreda limfocitov T, označenega kot CD4+. Ko se to zgodi, sproži limfocit T izdelavo [[protitelo|protiteles]], usmerjenih proti prepoznanemu antigenu, s čemer se začne imunski odziv na tujek.
 
==Viri==
* Vozelj M. (2000). ''Temelji imunologije''. Ljubljana: Državna založba Slovenije. ISBN 86-341-2863-6 {{COBISS|ID=108317184}}
</div>
 
==Zunanje povezave==
* Goodsell D.S. [http://www.pdb.org/pdb/static.do?p=education_discussion/molecule_of_the_month/pdb62_1.html Major Histocompatibility Complex]. RCSB Protein Data Bank.
 
[[Kategorija:Geni]]