Poglavitni kompleks tkivne skladnosti: Razlika med redakcijama

m
+
(da spravimo malo naprej tale članek...)
m (+)
Beljakovine iz citosola predstavljajo molekule PHK I. To so v glavnem [[virus]]i, ki inficirajo celico in prevzamejo njene mehanizme za izgradnjo lastnih sestavnih delov, se nahajajo v [[citosol]]u, prav tako se tja prenesejo virusne komponente, ki jih je celica sintetizirala. Pred tem se te beljakovine razgradijo na manjše peptide dolžine od 8 do 10 [[aminokislina|aminokislin]] s pomočjo posebne [[proteaza|proteaze]] in aktivno prenesejo v lumen [[endoplazmatski retikulum|endoplazmatskega retikuluma]]. Tam se vežejo na novo sintetizirane PHK I in skupaj z njimi prenesejo do celične membrane.
 
Kompleks PHK I:antigen na površini celice prepozna in se nanj veže T-celični receptor, izražen na površini posebnega razreda limfocitov T, označenega kot CD8+. Ko se to zgodi, izrazi limfocit T signal, ki preko [[biokemijska kaskada|kaskada]] reakcij v tarčni celici sproži njeno smrt. Tako organizem prepreči da bi se virusi v okuženi celici dalje razmnoževali.
 
V procesu zorenja limfocitov T se izločijo limfociti s T-celičnimi receptorji, ki reagirajo na telesu lastne peptide, kar omogoča razločevanje med lastnimi in tujimi antigeni. V medicini ima sistem PHK I tudi negativen pomen. Zaradi velike raznolikosti ima vsak človek samo sebi lastne beljakovine PHK. Ker jih imunski sistem drugega človeka prepozna kot tujek, pride zaradi njih do zavrnitve [[presaditev|presajenih]] [[organ]]ov.
 
==Viri==
<div class="references-small">
* Janeway C.A. jr., Travers P., Walport M., Shlomchik M.J. (2005). ''Immunobiology'', 6th ed. New York: Garland Science Publishing. ISBN 0-8153-4101-6 {{COBISS|ID=53959425}}
* Vozelj M. (2000). ''Temelji imunologije''. Ljubljana: Državna založba Slovenije. ISBN 86-341-2863-6 {{COBISS|ID=108317184}}
</div>