Živalska celica: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m vrnitev sprememb uporabnika »89.142.52.184« (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika »84.20.238.23« |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 10:
[[Kategorija:Celična biologija]]
[[Kategorija:Celica]]
DELITEV ŽIVALSKE CELICE
Delitev živalskih celic je skoraj takšna kot delitev rastlinskih celic. Informacija o zgradbi beljakovin je zapisana v dolgih molekulah DNA, ki se nahajajo v jedru. Molekulo DNA v jedru skupaj s posebnimi beljakovinami, okoli katerih je navita, imenujemo kromosom.
V celici, ki se ne deli, so molekule DNA razpletene, zato da se z njih lahko prepisuje informacija o zgradbi beljakovin. Kadar se celica ne deli, pri opazovanju s svetlobnim mikroskopom posameznih razpletenih molekul DNA (kromosomov) ne moremo ločiti med seboj. V celici je samo ena kopija vsake od molekul DNA. Eno kopijo molekule DNA skupaj z beljakovinami, okoli katerih je navita, imenujemo kromatida. V celici, ki se ne deli, se torej nahajajo enokromatidni kromosom.
Ko se celica začne pripravljati na celično delitev, se vse molekule DNA v jedru podvojijo. Po dve enaki kopiji molekule DNA se držita skupaj s pomočjo posebnih beljakovin, ki delujejo kot lepilo. Na začetku celične delitve se začnejo molekule DNA vse bolj tesno zvijati skupaj, dokler ni DNA tako tesno pakirana, da lahko posamezne močno zvite molekule DNA (kromosome) vidimo s pomočjo svetlobnega mikroskopa. Na začetku celične delitve so vsi kromosomi v celici dvokromatidni – zgrajeni iz dveh enakih kopij molekule DNA, ki se držita skupaj.
Medtem ko se molekule DNA tesno pakirajo, jedrna ovojnica razpade na manjše membranske cisterne. Na obeh polih celice se začnejo daljšati mikrotubuli delitvenega vretena. Na vsak kromosom se pripneta dva mikrotubula, po en z vsakega pola celice. En mikrotubul se pripne na eno kopijo DNA v kromosomu, drugi pa na drugo. Vsak od obeh mikrotubulov, ki sta pripeta na posamezni kromosom, poskuša pripeto kopijo DNA potegniti k svojemu polu celice. Ker se obe kopiji DNA v kromosomu držita skupaj, ju vlek mikrotubulov ne more ločiti. Pač pa se zaradi medsebojnega delovanja mikrotubulov z obeh polov celice vsi kromosomi poravnajo v isto ravnino, podobno kot pri igri vlečenja vrvi, kadar sta obe moštvi enako močni.
Nenadoma »lepilo« iz beljakovin, ki drži obe kopiji DNA skupaj, popusti. Mikrotubula, pripeta vsak na svojo kopijo DNA, se začneta krajšati. Zaradi vleka mikrotubulov se v vsakem kromosomu obe kopiji DNA ločita in začneta potovati vsaka proti svojemu polu. Citosol, po katerem potujejo zvite molekule DNA (enokromatidni kromosomi), je precej gost - podoben »smrklju«. Zaradi upora citosola se med potovanjem kromosomi upognejo v obliki črke V.
Ko kromosomi pripotujejo do polov celice, se začnejo molekule DNA razpletati. Hkrati se iz membranskih cistern, na katere je razpadla stara jedrna ovojnica, in iz novo nastalih membranskih veziklov sestavita novi jedrni ovojnici, ki obdata kromosome. Posebne beljakovine, podobne tistim v človeških mišičnih celicah, celično membrano med obema poloma celice vse bolj vlečeta skupaj v zažetek, dokler se celica povsem ne preščipne in nastaneta dve ločeni celici.
Vsaka od obeh nastalih celic vsebuje v jedru po eno kopijo vsake molekule DNA – torej so vsi kromosomi spet enokromatidni. Obe nastali celici sta genetsko enaki – vsebujeta enake molekule DNA.
| |||