John Ross: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Klemen Kocjancic (pogovor | prispevki)
mBrez povzetka urejanja
Matijap (pogovor | prispevki)
m slog
Vrstica 3:
{{bioslika|islike=JohnRossA.jpeg|opis=Sir John Ross|napis=''Sir John Ross''}}
 
[[Kontraadmiral]] John Ross se je rodil v [[družina|družini]] Andrewa Rossa, [[duhovnik]]a v Inchu blizu Stranraera v [[tradicionalne grofije Anglije|grofiji]] [[Wigtonshire]]. Pri devetih [[leto|letih]] starosti je vstopil v [[Kraljeva vojna mornarica|Britansko kraljevo mornarico]] in do leta [[1789]] služil v [[Sredozemsko morje|Sredozemskem morju]], kasneje pa v [[Rokavski preliv|Rokavskem prelivu]]. Od leta [[1808]] je služil tudi v [[Švedska flota|Švedski floti]].
 
Šest let kasneje - leta [[1818]] - je bil postavljen na mesto prve od novega zaporedja odprav, ki jih je organizirala [[britanska Admiraliteta]] s ciljem raziskati [[Severozahodni prehod]], morsko pot ob skrajni severovzhodni obali [[Amerika|Amerike]] in skozi [[Beringov preliv]]. Moral je tudi opazovati [[tok]]ove, [[bibavica|bibavico]], stanje [[led]]enega pokrova, [[magnetizem]] ter ob poti zbirati vzorce. [[April]]a tega leta je Ross tako zapustil [[London]] z dvema [[ladja]]ma in [[avgust]]a dosegel [[Lancastrska ožina|Lancastrsko ožino]] v [[Kanada|Kanadi]].
 
Tu je ponovno preveril opazovanja, ki jih je njegov predhodnik, prav tako Britanec, [[William Baffin]], prav tako Britanec, opravil pred dvema [[stoletje]]ma. Vendar Ross ni napredoval zaradi prividov [[gora]] na koncu prehoda. Poimenoval jih je ''[[Crocker Hills]]'' in se vrnil v Anglijo kljub nasprotovanju nekaterih [[častnik]]ov. Zapis o potovanju, objavljen leto kasneje, je osvetlil ta nasprotovanja ter zbudil dvome o obstoju ''Crocker Hills'', kar je uničilo Rossov ugled. Po povratku je dosegel [[čin]] [[kapitan]]a.
 
Leta [[1829]] je priznal, da se je morda motil in prepričal enega svojih prijateljev, kasnejšega [[vitez]]a [[Felix Booth|Felixa Bootha]], da je denarno podprl naslednjo odpravo, na kateri ga je spremljal tudi nečak [[James Clark Ross]]. Odpluli so maja[[maj]]a istega leta, tokrat na [[parnik]]u. Prepluli so Lancastrsko ožino in dosegli predhodnopredtem neraziskano območje, kjer se je njihova ladja ujela v led. Posadka je tu obtičala za štiri leta, med katerimi so s pomočjo tamkajšnjih [[Inuit]]ov raziskovali območja na severu in zahodu. Tako so odkrili tudi [[Severni tečaj|Severni]] [[magnetni tečaj]] na [[polotok Boothia|polotoku Boothia]].
 
Leta [[1832]] so ladjo zapustili in odpešačili k drugi razbitini, ostali za neko drugo odpravo pred mnogimi leti. Trajalo je leto, preden so ledne razmere dopustile, da so s čolni te ladje odpluli rešitvi naproti. Po naključju so naleteli na britansko ladjo, ki jih je odpeljala domov. Ta prigoda in znanstvena ter etnološka odkritja, ki jih je prispevala odprava, so Rossu prinesla dolgo iskani ugled.
 
Ob povratku je Ross prejel zlati [[medalja|medalji]] [[Angleško geografsko društvo|angleškega]] in [[Francosko geografsko društvo|francoskega]] geografskega društva ter številna tuja [[odlikovanje|odlikovanja]], med drugim [[vitez|viteštvo]] [[Red polarne zvezde|polarne zvezde]] [[Švedska|Švedske]]. Naslednjega leta ([[1834]]) je bil povitezen tudi v domovini, sprejet pa je bil tudi v [[red Batha]].
 
Leta [[1850]] se je odpravil na svoje tretje polarno potovanje z nalogo poiskati izgubljeno odpravo sira [[John Franklin|Johna Franklina]], vendar mu ni uspelo. Leta [[1851]] je dosegel čin kontraadmirala. Po povratku se je naselil na Škotskem in umrl v Londonu.