Marko Snoj: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
Brez povzetka urejanja
Vrstica 2:
'''Marko Snoj''', [[Slovenci|slovenski]] [[jezikoslovec]], indoevropeist, [[etimolog]] in [[pedagog]], * [[1959]], [[Ljubljana]].
 
Zaposlen na [[Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša|Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša]] [[Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti|Znanstvenoraziskovalnega centra]] [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|Slovenske akademije znanosti in umetnosti]]. Predava tudi na Oddelku za [[primerjalno jezikoslovje|primerjalno]] in [[splošno jezikoslovje]] [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofske fakultete]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]]. Ustanovil je revijo ''Slovenski jezik / Slovene Linguistic Studies''. Od leta 2008 je predstojnik [[Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša|Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša]] [[Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti|ZRC]] [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|SAZU]].
 
== Življenjepis ==
Gimnazijo je obiskoval v [[Šentvid pri Ljubljani|Šentvidu pri Ljubljani]] in se po maturi vpisal na Oddelek za primerjalno jezikoslovje in orientalistiko na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] v [[Ljubljana|Ljubljani]], kjer je l. 1982 diplomiral iz primerjalnega jezikoslovja in hetitologije. L. 1984 je zagovarjal magisterij na temo ''Problem'' i-''jevske in'' u-''jevske barve v refleksih indoevropskih zlogotvornih sonantov'' n, m. r, l v ''baltoslovanščini''. Po odsluženem vojaškem roku (l. 1985—86, ki ga je izkoristil tudi za pridobivanje osnovnega znanja albanščine) se je lotil doktorske disertacije na temo ''Praslovanski'' z ''iz indoevropskega'' s ''v luči novejših akcentoloških spoznanj'', ki jo je pred komisijo, sestavljeno iz mentorja, akad. prof. dr. [[Bojan Čop|Bojana Čopa]], ter članov akad. prof. dr. [[France Bezlaj|Franceta Bezlaja]] in prof. dr. [[Varja Cvetko Orešnik|Varje Cvetko Orešnik]], zagovarjal l. 1989.
 
Leta 1981 ga je France Bezlaj povabil k sodelovanju pri njegovem ''Etimološkem slovarju slovenskega jezika''. Za to delo je napisal dobršen del etimoloških člankov, nekaj že za drugo knjigo (1982), posebno pa za tretjo (1995) in četrto (2005). Prilagodil je programsko opremo, potrebno za redakcije in natis tretje in četrte knjige, in izdelal dodatne podprogramske rešitve za zaključno peto knjigo, ''Kazala'' (l. 2007). Za sodelovanje pri tretji knigi Bezlajevega slovarja je prejel zlati znak ZRC SAZU. Leta 1997 je izšla prva, šest let kasneje pa druga, dopolnjena izdaja njegovega poljudnoznanstvenega ''Slovenskega etimološkega slovarja''.
 
Z mnogimi nastopi na radiu in televiziji je prispeval k popularizaciji etimološke stroke. Posebnega pomena je večkrat ponovljeni niz 22 enournih oddaj ''Besede'' na [[RTV Slovenija|TV Slovenija]], ki je bil prvič predvajan od februarja do junija l. 1998.
 
Leta 2008 je postal predstojnik [[Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša|Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša]] [[Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti|ZRC]] [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|SAZU]].
 
=== Mednarodna dejavnost ===
Vrstica 17 ⟶ 15:
V letih 1986, 1987 in 1989 se je udeležil tečajev [[albanski jezik|albanskega jezika]] v [[Priština|Prištini]]. Rezultati njegovih albanističnih prizadevanj so ''Kratka albanska slovnica'' (Ljubljana 1991), ''Rückläufiges Wörterbuch der albanischen Sprache'' (Hamburg 1994), članek o albanoloških raziskavah v Sloveniji v zborniku ''Studime II'' (Priština 1996). V sodelovanju z akad. prof. dr. [[Rexhep Ismajli|Rexhepom Ismajlijem]] pa je pripravil ponatis in prevod [[Franc Miklošič|Miklošičevih]] albanističnih del z naslovom ''Gjurmime shqiptare / Albanische Forschungen'' (Priština 2007).
 
Večkrat se je strokovno izpopolnjeval in nastopal na znanstvenih srečanjih v tujini. V letih 1988 (Göttingen) in 1991 (Prien am Chiemsee) se je udeležil tečajev [[nemščina|nemščine]] v Goethe-Institutu. V študijskem letu 1991—92 se je kot Humboldtov štipendist se je izpopolnjeval pri indoevropeistu prof. dr. Gertu Klingenschmittu na Univerzi v [[Regensburg|Regensbergu]], kjer se je osredinil na razvoj baltoslovanskih jezikov predvsem z [[akcentologija|akcentološkega]] vidika. Od takrat je napisal več akcentoloških razprav, objavljenih v slovenskih in v tujih revijah, ki obravnavajo vprašanja slovanske akcentologijevakcentologije sodobni laringalistični luči in ob upoštevanju novih spoznanj o naravi indoevropskih akcentsko-prevojnih paradigem. V letu 1994 je kot Humboldtov štipendist raziskoval tvorbo in akcentuacijo praslovanskih nominalnih osnov ženskega spola, ki se v imenovalniku ednine končujejo na dolgi -''i''. Med drugim je nastopal tudi na strokovnih srečanjih v Avstriji, Belorusiji, Črni gori, Hrvaški, Kanadi, Srbiji, na Kosovu in v ZDA.
 
Leta 1994 je z ameriškim slavistom [[Marc L. Greenberg|Marcom L. Greenbergom]] ustanovil mednarodno večjezično slovenistično revijo ''Slovenski jezik / Slovene Linguistic Studies'', katere glavni urednik je bil do l. 2006, od tedaj pa deli uredniške obveznosti s soustanoviteljem.
Vrstica 25 ⟶ 23:
* 1976—2007. Bezlaj, France; Snoj, Marko; Furlan, Metka; Klemenčič, Simona. ''Etimološki slovar slovenskega jezika''. Ljubljana: Mladinska knjiga. 5 zv. ISBN 86-11-14125-3. ISBN 961-6568-19-1. ISBN 978-961-254-016-6. {{COBISS|ID=4728325}}
* 1991. ''Kratka albanska slovnica''. Ljubljana: Filozofska fakulteta. 128 str. {{COBISS|ID 24439296}}
* 1994. ''Rückläufiges Wörterbuch der albanischen Sprache'', (''Lexicographia Orientalis'', Bd. 3). Hamburg: Buske. XI,482 str. ISBN 3-87548-081-3. {{COBISS|ID=1966381}}
* 2002a. Etimologija imen. V: Rzetelska-Feleszko, Ewa (ur.), Cieślikowa, Aleksandra (ur.). ''Słowiańska onomastika, Encyklopedia''. Warszawa; Kraków: Towarzystwo Naukowe Warszawskie, t. 1, str. 152—154. {{COBISS|ID=21003053}}
* 2002b. Tuji vplivi: substrati, adstrati, superstrati. V: Rzetelska-Feleszko, Ewa (ur.), Cieślikowa, Aleksandra (ur.). ''Słowiańska onomastika, Encyklopedia''. Warszawa; Kraków: Towarzystwo Naukowe Warszawskie, t. 1, str. 210—213. {{COBISS|ID=21918765}}
* 2003. ''Slovenski etimološki slovar''. 2., pregledana in dopolnjena izd. Ljubljana: Modrijan. XXVII, 1022 str. ISBN 961-6465-37-6. {{COBISS|ID=124973312}}
* 2004. Zur Akzentuierung der urslawischen ter-Stämme. V: Hyllested, Adam (ur.). ''Per aspera ad asteriscos : studia indogermanica in honorem Jens Elmegård Rasmussen sexagenarii idibus Martiis anno MMIV'', (''Innsbrucker Beiträge zur Sprachwissenschaft'', Bd. 112). Innsbruck: Institut für Sprachen und Literaturen der Universität, str. 537—543. {{COBISS|ID=23147821}}
* 2005a. Etymology. V: Strazny, Philipp (ur.). ''Encyclopedia of Linguistics''. New York: Fitzroy Dearborn, vol. 1: A—L, str. 304—306. {{COBISS|ID=24665133}}
* 2005b. Zur Bewahrung und weiteren Entwicklung einiger Fälle der urindogermanischen Akzentmobilität im Urslawischen. V: Schweiger, Günter (ur.). ''Indogermanica : Festschrift Gert Klingenschmitt : indische, iranische und indogermanische Studien dem verehrten Jubilar dargebracht zu seinem fünfundsechzigsten Geburtstag'', (''Studien zur Iranistik und Indogermanistik'', Bd. 3). Taimering: Schweiger VWT, str. 605—609. {{COBISS|ID=26107181}}
* 2006. ''Slovar jezika Janeza Svetokriškega'', (''Dela'', 49/7; 49/8). Ljubljana: Založba ZRC. 2 zv. ISBN 961-6568-45-0. {{COBISS|ID =227080704}}
 
== Glej tudi ==