Mariner 2: Razlika med redakcijama

Raketa nosilka, ki je ponesla Mariner 1 je med izstrelitvijo [[22. julij]]a [[1962]] odpovedala in plovilo je bilo uničeno. Mesec dni kasneje [[27. avgust]]a so uspešno izstrelili nadomestni Mariner 2, ki je poletel na 3½ [[mesec]]e dolgo pot do Venere. Med letom je prvič izmeril [[Sončev veter]], stalni tok [[električni naboj|nabitih]] [[osnovni delec|delcev]], ki izvira iz [[Sonce|Sonca]]. Poleg tega je sonda zaznala [[energija|visokoenergijske]] nabite delce iz Sonca in nekaj kratkotrajnih sončnih izbruhov, kakor tudi [[kozmični žarekžarki|kozmične žarke]] iz zunanjih področij [[Osončje|Osončja]]. Ko je sonda [[14. december|14. decembra]] 1962 letela mimo Venere manj kot 35.000 [[kilometer|km]] daleč, je posnela planet z [[infrardeča svetloba|infrardečimi]] in [[mikrovalovi|mikrovalovnimi]] [[radiometer|radiometri]]. Deset let preden je sonda poletela so astronomi in planetologi verjeli, da planet večinoma pokriva [[voda]], ali pa se je planet zaradi visokih [[temperatura|temperatur]] spremenil v eno samo veliko peščeno puščavo. Uvideli so tudi, da je zunanja plast njene [[atmosfera|atmosfere]] sestavljena iz [[ogljikov dioksid|ogljikovega dioksida]], ki ne prepušča [[toplota|toplote]] Sonca. Mariner 2 je odkril, da ima Venera mrzle oblake in izjemno vročo površino (do okoli 430 [[Celzij|°C]]). Pri tem ni zaznal [[magnetno polje|magnetnih polj]] ali [[sevanje|sevanj]]. Ker svetli neprepustni oblaki planeta zakrivajo površino, Mariner 2 niso opremili s [[fotoaparat]]om.