Dela vsebujejo elemente presenečenja, nepričakovanih postavitev in humor. Mnogo surrealističnih umetnikov in literatov gleda na svoje delo kot izražanje filozofskih idej skozi njihove umetnine. Voditelj [[André Breton]] je jasno zagovarjal surrealizem kot vrh vseh revolucionarnih gibanj. Surrealizem je razvil središče v [[Pariz]]u in se od 20-ih let dalje od tod širil naprej po svetu.
Surrealizem se je razvil iz [[dadizemdadaizem|dadaizma]], ki je pred prvo svetovno vojno ustvarjal anti-umetnost, ki je nasprotovala zavestnemu razlogu, navdihu risanja; toda surrealizem ni poudarjal negacije, ampak pozitivno izražanje. Gibanje je predstavljalo reakcijo na destrukcijo, povzročeno s strani racionalistov, ki so vodili [[Evropa|evropsko]] kulturo in politiko v prihodnosti ter dosegli višek med grozotami prve svetovne vojne. Sklicujoč se na [[André Breton|Andreja Bretona]], je bil nadrealizem sredstvo za ponovno združitev zavednega in nezavednega tako povsem, da bi se svetova sanj in fantazij združila v vsakdanjem realnem svetu v »absolutno realnost, surrealnost«. Zaradi pogostega risanja po teorijah [[Sigmund Freud|Sigmunda Freuda]], je [[André Breton|Breton]] videl nezavestnost kot vir domišljije. Gibanje še vedno nadaljuje svoj uspeh na vseh koncih Zemlje. Nadaljnji procesi in preiskave uma so do danes ustvarili nekaj najboljših del umetnosti.
