Wikipedija

Gornji Grad: Razlika med redakcijama

Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
Brez povzetka urejanja
Brez povzetka urejanja
Vrstica 15:
}}
 
'''Gornji Grad''' je [[gručasto naselje]] v [[Zgornja Savinjska dolina|Zgornji Savinjski dolini]] in sedež [[občina Gornji Grad|občine Gornji Grad]]. Leži v zgornjem predelu [[Zadrečka dolina|Zadrečke doline]] med [[planota|planoto]] [[Menina]] na jugu terin [[Veliki Rogatec|Rogačevo]] skupino na severu. V naselju se stekata potok [[Šokatnica]] in reka [[Dreta]]. Od [[Ljubljana|Ljubljane]] je po cesti preko prelaza [[Črnivec]] oddaljeno približno 50 kilometrov. Gornji Grad je razdeljen na zaselke Gornji Grad, Spodnji trg, Podsmrečje, Prod in Novo naselje.
 
Kraj je zgodovinsko pomembno [[turizem|turistično]] središče, zaradi česar je ob glavni cesti močmogoče najti več gostišč in prenočišč, v zadnjem času pa deluje več [[turistična kmetija|turističnih kmetij]]. Vsako leto julija krajani priredijo čebelarski balpraznik. IndustrijskiIndustrijo obrazv naseljanaselju predstavlja tovarna lesenih hišic in stavbnega pohištva ''Smreka''.
 
== Zgodovina ==
Naselje je pridobilo na pomenu leta 1140 s postavitvijo [[srednji vek|srednjeveškega]] [[Benediktinci|benediktinskega]] [[samostan]]a, 1461. leta pa je prešel pod [[ljubljanska nadškofija|ljubljansko nadškofijo]] in po volji ljubljanskih [[škof]]ov kasneje postal njihova rezidenca. V zapiskih iz leta 1349 je kraj omenjen kot trg ''Rore''. Leta 1928 je Gornji Grad dobil tudi status [[mesto|mesta]], a ga kasneje izgubil. V kraju je leta 1630 umrl ljubljanski škof [[Tomaž Hren]].<ref>{{navedi knjigo |last=Belec|first=Borut|authorlink=|coauthors=|year=1995|title=Krajevni leksikon Slovenije|publisher=DZS|location=Ljubljana|id=36607233}}</ref>▼
 
▲Naselje je pridobilostopilo nav pomenuzgodovino leta 1140 sz postavitvijoustanovitvijo [[srednji vek|srednjeveškega]] [[Benediktinci|benediktinskega]] [[samostan]]a, 1461.ki je leta pa je1461 prešel pod [[ljubljanska nadškofija|ljubljansko nadškofijo]] in po volji ljubljanskih [[škof]]ov kasneje postal njihova rezidenca. V zapiskih iz leta 1349 je kraj omenjen kot trg ''Rore''. Leta 1928 je Gornji Grad dobil tudi status [[mesto|mesta]], a ga kasnejepozneje izgubil. V kraju je leta 1630 umrl ljubljanski škof [[Tomaž Hren]].<ref>{{navedi knjigo |last=Belec|first=Borut|authorlink=|coauthors=|year=1995|title=Krajevni leksikon Slovenije|publisher=DZS|location=Ljubljana|id=36607233}}</ref>
Znamenitost pjederskiga kraja je [[katedrala sv. Mohorja in Fortunata]], ki je po prostornini največja v [[Slovenija|Sloveniji]], ima tudi največjo [[kupola|kupolo]]. Postavljena je bila kot del v [[12. stoletje|12. stoletju]] nastalega [[benediktinci|benediktinskega]] [[samostan]]a. Cerkev je bila večkrat prezidana. Ob razpustitvi samostana proti koncu [[Srednji vek|srednjega veka]], je bila cerkev priključena [[Ljubljanska škofija|ljubljanski škofiji]], ki je poleg dušnega pastirstva prevzela tudi sodne pravice. Gornji grad je tako postal poletna rezidenca ljubljanskih [[škof]]ov in v [[18. stoletje|18. stoletju]] je cerkev dobila svojo današnjo podobo.▼
 
▲ZnamenitostPrvotna pjederskiga krajacerkev je [[katedralabila sv. Mohorja in Fortunata]], ki je po prostornini največja v [[Slovenija|Sloveniji]], ima tudi največjo [[kupola|kupolo]]. Postavljena je bilapostavljena kot del v [[12. stoletje|12. stoletju]] nastalega [[benediktinci|benediktinskega]] [[samostan]]a. CerkevBila je bila večkrat prezidana. Ob razpustitvi samostana proti koncu [[Srednji vek|srednjega veka]], je bila cerkev priključenadodeljena [[Ljubljanska škofija|ljubljanski škofiji]], ki je poleg dušnega pastirstva prevzela tudi sodne pravice. Gornji grad je tako postal poletna rezidenca ljubljanskih [[škof]]ov. Znamenitost kraja je [[katedrala sv. Mohorja in Fortunata]], ki je po prostornini največja v [[18.Slovenija|Sloveniji]], stoletje|18.ima stoletjutudi najvišjo [[kupola|kupolo]]. Zgrajena je cerkevbila dobila svojov današnjoletih podobo1757—1763.
Cerkev je danes temelj za lokalni turizem, tovrstno pomembna pa je tudi romarska pot k [[Marija zvezda|Mariji zvezdi]] v [[Nova Štifta|Novi Štifti]]. Turiste takisto privlači [[etnologija|etnološki]] muzej ''Štekl'' z zbirko etnoloških in tehnoloških značilnosti področja ter podob in razglednic. Kulinarična posebnost kraja je [[zgornjesavinjski želodec]].<ref>Turistična oglasna deska, Gornji Grad. Pridobljeno 27. 04. 2007</ref>▼
 
▲Cerkev je danes temelj za lokalni turizem, tovrstno pomembna pa je tudi romarska pot k [[Marija zvezda|Mariji zvezdi]] v [[Nova Štifta|Novi Štifti]]. Turiste takistoprav tako privlači [[etnologija|etnološki]] muzej ''Štekl'' z zbirko etnoloških in tehnoloških značilnosti področja ter podob in razglednic. Kulinarična posebnost kraja je [[zgornjesavinjski želodec]].<ref>Turistična oglasna deska, Gornji Grad. Pridobljeno 27. 04. 2007</ref>
 
== Galerija ==
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/wiki/Gornji_Grad«