DDT: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m tn
m slog
Vrstica 14:
Prvič so ga sintetizirali leta 1874, njegovo [[insekticid]]no delovanje pa so odkrili šele leta 1939. V drugi polovici [[2. svetovna vojna|2. svetovne vojne]] so ga pričeli uspešno uporabljati za zatiranje [[komarji|komarjev]], ki [[vektor (epidemiologija)|prenašajo]] [[malarija|malarijo]], in [[zajedavske uši|zajedavskih uši]], ki prenašajo [[tifus]], kar je privedlo do bistvenega zmanjšanja pojavnosti teh dveh bolezni. Za odkritje, da DDT deluje kot kontaktni [[strup]] za mnoge [[členonožci|členonožce]], je švicarski kemik [[Paul Hermann Müller]] leta 1948 prejel [[Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino|Nobelovo nagrado za fiziologijo ali medicino]]<ref name=nobel>[http://nobelprize.org/nobel_prizes/medicine/laureates/1948/ NobelPrize.org: The Nobel Prize in Physiology of Medicine 1948] Pridobljeno 17.10.2008.</ref> Po vojni sta se proizvodnja DDT-ja in njegova uporaba v kmetijstvu močno povečala.<ref name=EHC9>[http://www.inchem.org/documents/ehc/ehc/ehc009.htm ''Environmental Health Criteria 9: DDT and its derivatives''], World Health Organization, 1979.</ref>
 
Leta 1962 pa je izšla knjiga ''[[Tiha pomlad]]'' (''Silent spring'') ameriške biologinje [[Rachel Carson]]. V njej je avtorica zbrala škodljivedokaze vpliveo škodljivih vplivih nepremišljenega pršenja DDT na okolje v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] in podvomila v logiko vnašanja velikih količin kemikalij v okolje brez znanja o vplivih na [[ekosistem]] in zdravje ljudi. Postavila je tezo, da lahko uporaba DDT in drugih pesticidov povzroča [[rak (bolezen)|raka]] in da njegova uporaba v kmetijstvu predstavlja grožnjo divjim živalim, predvsem [[ptiči|ptičem]]. Objava je povzročila burno reakcijo javnosti, posledica česar je bila prepoved široke uporabe DDT v ZDA.<ref name="Lear">Lear L. (1997). ''Rachel Carson: Witness for Nature.'' New York: Henry Hoyten.</ref> Ta dogodek smatramo za enega ključnih pri nastanku okoljevarstvenega gibanja. Kasneje je bil DDT po [[Stockholmska konvencija|Stockholmski konvenciji]] prepovedan povsod po svetu, vendar se v manjših količinah ponekod še uporablja za zatiranje prenašalcev nalezljivih bolezni.<ref name="Larson">{{cite journal|author=Larson K.|date=December 1, 2007|title=Bad Blood|journal=On Earth|issue=Zima 2008|url=http://www.onearth.org/article/bad-blood?|accessdate=17.10.2008}}</ref>
 
==Viri==