Rožle: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
Brez povzetka urejanja
Vrstica 10:
Rožleta, kot stranskega lika, spoznamo v delu ''[[Kekec na volčji sledi]]''. [[Kekec|Kekca]] starši pošljejo čez poletje h Koroščevim v Rovte služit. Kot [[hlapec]] naj bi pri njih opravljal razna kmečka opravila, Rožle pa naj bi se izučil [[pastir|pastirskega poklica]] in ga zato pošljejo s kravami v [[planina|planine]]. Ta je na [[Kekec|Kekca]] besen, saj je prepričan, da je on kriv, da mora iti Rožle sam v [[planina|planine]], pa še za tako dolgo (nekaj mesecev). Za dobrodošlico se fantiča tako najprej stepeta. V [[dvoboj|dvoboju]] seveda zmaga [[junak]] [[Kekec]], saj se zna bolje tepsti kot Rožle, čeprav je slednji večji in močnejši.
 
Rožleta v [[življenje|življenju]] največ ovira strah. Strahopetnost je njegova najizrazitejša lastnost, ki je sploh ne skriva in niti ne sramuje. [[Kekec]] Rožletu odkrito pove, da je največji strahopetec, če se boji iti v hribe za nekaj mesecev. Ob takem besednem napadu strahopetec ni niti malo užaljen ampak še prizna svojo strahopetnost. Za njegovo strahopetnost so v večji meri odgovorni starši, ki so mu pripovedovali in ga strašili o čarovnici [[Pehta|Pehti]], strašnem udomačenem [[volk|volku]], itn., saj si Rožle pogosto te strahove domišlja in jih vidi pred seboj, čeprav jih pravzaprav tisti trenutek v resnici ni. [[Kekec]] pa je za razliko od svojega prijatelja obrnjen v drugo skrajnost, saj je prepričan, da so to le pravljice za majhne otroke. [[Kekec]] je za razliko od Rožleta bolj iznajdljiv in navihan. Rožle na trenutke deluje kot odrasla oseba, ki ga neprestano skrbi in se boji za nepremišljenega [[Kekec|Kekca]] ter slepo Mojco.
 
Ko fanta odkrijeta [[Pehta|Pehtino]] kočo, hoče Rožle čimprej domov, da ju ne ugrabi [[Pehta]]. Čeprav ugotovita, da ima [[Pehta]] Mojco v svoji koči, Rožle preplašen zbeži domov in je ne pomaga rešiti Kekcu. Ko med bežanjem naleti na [[Pehto]], ji ta Kekca takoj zatoži, češ da je on odpeljal Mojco iz njene koče, ne pa Rožle. Zaradi izdaje, ga peče vest, zato gre rešiti Kekca iz Pehtinih rok, vendar naleti na požgano kočo.
 
Rožle ne zaide več v Pehtine roke, saj raje skrbi za čredo [[ovce|ovc]], kot da bi se potepal po gozdovih.
 
==Povzetek planinske pripovedi ''Kekec na volčji sledi''==
Vrstica 20:
* Glavne osebe:
 
[[Kekec]], [[Pehta]], [[volk]]
 
* Stranske osebe
 
Kekčeva mati in oče, [[Jerica]], [[Tinka]], Rožle, Mojca, Koroščeva mati in oče
 
===Dogajanje===
 
* Uvod
V začetku [[Kekec|Kekcu]] zaradi starosti pogine koza Keza. Kmalu nato še izve, da bo moral iti služiti čez [[poletje]] h Koroščevim. Mati mu razloži, da ne bo šel na služenje, marveč da se bo naučil kmečkih opravil.
 
* Jedro
 
Ko gre h Koroščevim naleti na Rožleta, s katerim se stepeta, in slepo Mojco. Kmalu se spoprijateljijo in prepevajo pesmi o [[Pehta|Pehti]] ob Kekčevih [[citre|citrah]]. Rožle mora čez nekaj dni na pašo, Mojco pa med prepevanjem ugrabi [[Pehta]], ki jo odvede do svoje koče. [[Kekec]] odide k Rožletu na pašo in tako odkrijeta kočo, v kateri je zaprta Mojca. Kekec Mojco odpelje domov, Rožle pa pobegne nazaj na pašo, vendar ga zasači [[Pehta]], ki poizveduje o Mojci. Rožle brez obotavljanja Pehti pove, da je Mojco rešil Kekec. Pehta s svojim volkom kmalu najde [[Kekec|Kekca]] in ga odpelje v svojo drugo kočo, prvo pa zažge. Kekec cele dneve razmišlja, kako bi Pehti ukradel [[zdravila|zdravilo]] za [[slepota|slepoto]] in pobegnil nazaj v dolino. Volku se prilizuje in kmalu postaneta prijatelja. Ko [[Pehta]] ugotovi, da ne more več zadržati Kekca pri sebi, ji ne preostane drugega, kot da mu dovoli oditi.
 
* Zaključek
 
V dolini zavlada veselje, ko se [[Kekec]] vrne. Mojci dá zdravilo za oči in tako četrti dan spregleda. Kekec se nato končno vrne domov, s sabo pa pripelje Pehtinega volka.
{{združi|Josip Vandot}}