Zlata ptica: Razlika med redakcijama

dodanih 3.822 zlogov ,  pred 11 leti
brez povzetka urejanja
m (Robot: Automated text replacement (-{{spoiler2}} +))
 
== Ljudska pravljica ==
Zlata ptica je ljudska pravljica. Uvrščamo jo pod slovensko ljudsko slovstvo, ki se je ohranjalo z ustnim izročilom. Slovenska ljudska pravljica velja za najvišjo in najstarejšo obliko ljudske umetnosti. Ukvarja se predvsem z ljudskim verovanjem, razlaganjem pojavov v naravi in z zgodovinskimi junaki. Osnova zanje je prepričanje ljudi, da se dobro poplača ter slabo kaznuje. Menjavata se resnični in namišljeni svet. Zraven ljudi nastopajo še živali, ki imajo čudežne lastnosti, saj znajo govoriti, imajo čarobno moč ter pomagajo ljudem. Je anonimna. Avtorja njenih del ne poznamo. Raste iz ljudstva v ljudstvo. Dela so prehajala od rodu do rodu, iz kraja v kraj. Pri tem so se včasih jezikovno, včasih tudi oblikovno in vsebinsko spremenila. Tako so ob istem delu nastale [[inačice]] ali [[variante]]. Variant Zlate ptice je veliko.
 
== Časovna umestitev ==
 
Začetke ljudskega slovstva, kamor uvrščamo tudi ljudske pravljice, lahko najdemo že v srednjem veku, v poganskih časih. Najbolj se je razmahnilo v poznem srednjem veku, ko so nanj vplivali zgodovinski dogodki (npr.: turški boji). Prve vesti o ljudkem slovstvu imamo iz 16.stoletja razvijalo pa naj bi se do začetka 19.stoletja. Nato se je pismenost začela razširjati, ljudsko slovstvo pa je izgubljalo na svojem pomenu. V tem odbobju je nastala tudi pravljica Zlata ptica.
 
 
== Obnova ==
 
 
[[Kralj]] je imel na vrtu [[jablana|jablano]], ki mu je rodila zlata [[jabolko|jabolka]]. Vendar jabolka nikoli niso dozorela, saj je vsako jutro enaeno zmanjkalajabolko manjkalo. Zato se je kralj odločil, da bo ugotovil, kdo mu krade. KraljNa pastražo je imelpostavil tudinajbolše tri sinovestražnike, zatovendar jihbrez jeuspeha. postavilZato nakralju ni preostalo drugega stražokot to, da bije ugotovil,na kdostražo mupostavil kradesvoje jabolkatri sinove. PrviPrvo dannoč je stražilna najstarejšistražo sinposlal najstarejšega sina, drugidrugo dannoč srednjisrednjega, tretjo noč pa najmlajšinajmlajšega. Prva dva sinova nista odkrila tatu, tretji pa je domov prinesel tri zlata peresa. Ker pa si je kralj mislil, da mora biti zlata ptica zelo lepa, je poslal svoje sinove, da jo poiščejo. Tistemu, ki mu bo prinesel zlato ptico bo pripadlo kraljestvo. Prvi se je na pot odpravil najstarejši, saj ga je želja po bogatstvu in kraljestvu zelo premamila. V gozdu je srečal [[medveda]], ki je bil zelo lačen. ZatoMedved ga je prosil, naj mu daodstopi nekaj zahrane. podVendar zob.ga Kerje pasin šeosorno samzavrnil niin imelga dovoljnagnal, musaj nise dalje ničzbal da bo hrane tudi zanj premalo. ZatoMedved pa mu je medvedle rekeldejal, da se mu bo še slabo godilo. In tako je tudi bilo. Padel je v roke [[ropar]]jem, vzeliki so mu vzeli vse. Milo jih je prosil vsajnaj zaga svojeohranijo življenjepri življenju. V zameno za toživljenje, pa se jim je moral pridružiti in z njimi ropati. Minilo je leto in dan, ko se je na pot odpravil drugi sin. Tudi njemu se je zgodilo istoenako, kot starejšemu sinu. SpetKer jetudi preteklodrugega letosina inni dan,bilo zatodomov se je kraljpo letu dni na pot poslalodpravil najmlajšegaše sinanajmlajši sin. TaSprva se je bilkralj zelozbal, prijazen.da Medvedubi izgubil tudi njega, zato mu ni dovolil da odide na pot, vendar pa je dalzaradi svojosinove hranovztrajnosti inpopustil. tudiTudi svojeganajmlajši [[konj]]asin je na poti srečal medveda, ker pa je bil dobrega srca, je hrano delil z lačnim medvedom. Ker pa medved zeloše lačenni imel dovolj mu je sin dovolil da se nasiti tudi z njegovim konjem. V zahvalo pa ga je medved popeljal, kamor si je želel. Pripeljal ga je do skale, v kateri so bile zlate ptice. Mahnil je po skali z leskovo šibo in le ta se je odprla; zagledal je zlate ptice in vzel je najlepšo. Ker pa ni vzel prve ptice, kot mu je naročil medved, je zbudil [[stražar]]je. Ti pa so v zameno hoteli imeti najhitrejšega konja. Ko je prišel do medveda, ga je le ta popeljal do skale, v kateri so bili konji; z leskovo šibo jo je odprl in zagledal veliko konjev; izbral si je najhitrejšega. Ker pa ni vzel prvega konja, kot mu je naročil medved, je zbudil stražarje. V zameno so zahtevali [[morska deklica|morsko deklico]]. Medved mu je spet pomagal, da je našel morsko deklico. In ta ga je odpeljala s stiskom roke v slovo h konjem, nato pa še k pticam. Ko je zadnjič prijel deklico, si je zaželel, da bi bil pri medvedu. In takoj je bil pred njim. Ta mu je rekel, da ima vse in da ga čaka sreča, vendar naj se varuje kupovati meso iz vislic. Ko je mladenič odjezdil s svojo lepo morsko deklico, je prišel do mesta, kjer so obešali njegova dva brata. Kraljevi sin je stopil bližje in ju prepoznal, vendar ni vedel, kako bi ju rešil, zato je vprašal ljudi. Ti pa so rekli, da mora plačati še enkrat toliko, kolikor sta brata naropala. Rešena brata sta hotela izvedeti, kdo jima je pomagal. Ko pa sta izvedela, da je bil to brat, sta se zbala, da bo vse povedal očetu. Zato sta ga iz zavisti pretepla. Nato sta se polastila konja, morske deklice in zlate ptice, ter odjezdila domov. Vsi so se ju razveselili, vendar morska deklica od žalosti ni spregovorila besedice. Zlata ptica je povesila glavo in ni dala glasu od sebe. Konja pa so postavili v [[hlev]] in nikomur ni dovolil, da bi prišel k njemu. Tedaj je medved prišel do najmlajšega sina in ga ozdravil. Tako se je najmlajši sin razcapan vrnil domov, kjer pa ga niso prepoznali. Povprašal je po svojem konju; ko je prišel do njega, je ta veselo zarezgetal in se mu pustil božati. Ko je prišel do zlate ptice, je ta začela lepo peti. Nazadnje pa je šel še k morski deklici, ki ga je takoj prepoznala in ga objela. Šele zdaj je kralj spoznal svojega sina. Starejša brata sta od strahu pobegnila. Tako je najmlajši sin dobil kraljestvo, se poročil z morsko deklico in dolgo sta srečno živela. Na grajskem vrtu jima je jablana vsako leto rodila zlata jabolka in milo jima je prepevala zlata ptica.
 
==Konec druge različice==
 
V drugi različici, najmlajši sin reši brata, ta pa ga umorita. Zbala sta se, da bo njun brat vso resnico povedal očetu. Nato sta se sinova polastila konja, morske deklice in zlate ptice, ter odjezdila domov. Vsi so se ju razveselili, vendar morska deklica od žalosti ni spregovorila besedice, zlata ptica je povesila glavo in ni dala glasu od sebe, konj pa stal v hlevu in nikomur ni dovolil, da bi prišel k njemu. Nato je medved našel mrliča. Odkopal je neko korenino, jo stolkel na kamnu in njen sok kanil mrtvemu mladeniču v usta in ta je oživel in ozdravel. Nato se je najmlajši sin vrnil domov. Nihče ga ni prepoznal, razen konja ki je za rezgretal, zlata ptica je začela prepevati, morska deklica pa ga je tesno objela. Ko je oče vse to videl je prepoznal svojega sina. Ta je očetu razložil kaj sta mu brata storila in oče se je razhudil in dal starejša sinova obesiti. Sin je dobil kraljestvo, za ženo pa je vzel morsko deklico.
 
 
==Liki==
*'''Starejši in srednji sin:''' Mlajšega brata ne marata, ga zaničujeta. Sta zelo pohlepna, želita si le bogastva in bi zanj naredila vse. Sta čisto brez vesti, nista sposobna prevzeti krivde na svoja ramena, na koncu celo ubijeta svojega brata da jima nebi bilo treba priznati napak ki sta jih storila.
*'''Mlajši sin:''' Je zelo dober človek z dobrim srcem in pripravljen vsem pomagati. Je tudi nesebičen in zna odpuščati, saj na koncu reši brata z vislic. Malo je tudi pohlepen , saj si skozi celotno pravljico izbira le najboljše in najlepše stvari (izbere najlepšega konja, najlepšo ptico, najlepšo morsko deklico).
 
 
==Dobro se poplača, slabo se kaznuje==
 
Lahko bi se reklo, da je to glavni motiv skozi vso pravljico. Prikazan je na primeru kraljevih sinov.
 
1. ''SLABO SE KAZNUJE'' (primer): Prvi in drugi sin odsevata lastnosti, kot so sebičnost in želja po bogatstvu. Sta negativni lastnosti. To se pokaže, ko imata željo ujeti zlato ptico da bi pridobila kraljestvo - želja po bogatsvu in moči. Ko ju sreča lačni medved mu ne odstopita niti malo hrane, saj se bojita da bo premalo tudi zanju. Odsev sebičnosti. Zaradi tega ju napadejo roparji in jima poberejo vse. Ko jima grozi smrt na vislicah ju reši najmlajši brat. To bi bila zanju kot nova priložnost da se dokažeta. Vendar zagrešita umor svojega najmlajšega brata, ker se zbojita zase (da bi očeti povedal resnico). Umor se kaznuje z umorom - na koncu oče izve za njuno podlost in ju da obesiti.
 
2. ''DOBRO SE POPLAČA'' (primer): Tretji sin je bil dobrega srca in nikoli nobenemu ni želel slabega. Ko je šel na pot za zlato ptico je lačnemu medvedu odstopil svojo hrano in celo konja. Ta dobrosrčnost mu je bila poplačana. Na koncu je prejel kraljestvo in dobil lepo ženo.
 
 
== Interpretacija ==
* Izbral in uredil Alojzij Bolhar, ''Slovenske narodne pravljice''. Založba Mladinska knjiga, Ljubljana 1997.
[[Kategorija:Pravljice]]
* Izbral in uredil Alojzij Bolhar, ''Slovenske narodne pripovedke''. Založba Mladinska knjiga, Ljubljana 1981.
 
== Literatura ==
Brezimni uporabnik