Panonija (rimska provinca): Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m kategorija |
dodan tekst |
||
Vrstica 1:
[[Slika:REmpire-Pannonia.png|thumb|Lega province Panonije v Rimskem imperiju]]
[[Slika:Pannonia.svg|thumb|Zemljevid provinca Panonije]]
'''Panonija''' ([[latinščina|latinsko]] ''Panonnia'', [[grščina|grško]] ''Παννονια'') [[Antični Rim|rimska]] [[provinca]], ustanovljena za časa cesarja [[Gaj Avgust Oktavijan|Avgusta]] po zasedbi [[Tiberij]]a v letih 12-9 pr. n. št. in zatrtju panonsko - dalmatinskega upora v letih 6-9 nš. št.
Panonija, je bilo ozemlje, kjer so živela panonska plemena ([[Brevki]], [[Andizeti]], [[Amantini]], [[Jazi]], pozneje rimska provinca ''Pannonia''. Od 3. st. pr. n. št. so se plemena bolj ali manj [[Kelti|keltizirala]], posebej [[Boji]] in [[Eraviski]], ki so prebivali v severnem in zahodnem delu Panonije. Obsegala je zahodni del ozemlja današnje [[Madžarska|Madžarske]], [[Gradiščanska|Gradiščansko]] z Dunajsko kotlino, velik del [[Hrvaška|Hrvaške]] do [[Sava|Save]] vključno s [[Srbija|srbsko]] [[Sremska Mitrovica|Sremsko Mitrovico]] in [[sever|severovzhodno]] [[Slovenija|Slovenijo]] s [[Ptuj|ptujskim]] območjem ter [[Dolenjska|Dolenjsko]]. Mejila je na [[Norik]] (vklučno s ''celjsko regijo'') in ''10. regijo Italije'' (Venecija in [[Istra]], na vzhodu slovenski del Krasa z Ljubljansko kotlino), na jugu in jugovzhodu [[Dalmacija]], na vzhodu pa [[Mezija]] (današnja Srbija); onstran [[meja|mejne]] reke [[Donava|Donave]] pa se je raztezalo z barbari naseljeno ozemlje ''Barbarik''.
O bojih Rimljanov proti Panoncem stari viri poročajo zelo skopo; '''Siscio''' (današnji [[Sisak]]) so osvojili 119 pr. n. št. Po obrambnih vojnah je v
Panonski provinci po 2. st. n. št. je začela prevladovati rimska kultura, ki je imela zaradi legijskih taborov močan vojaški značaj. Okoli leta 100 n. št. je bila Panonija administrativno razdeljena na '''Gornjo Panonijo''' (''Pannonia Superior'') na zahodu in na '''Spodnjo Panonijo''' (''Pannonia Inferior'') na vzhodu. Leta 297 je cesar [[Dioklecijan]] uvedel novo administrativno organizacijo države. Takrat je Panonijo razdelil na štiri področja in sicer: '''Gornjo Panonijo''' je razdelil na ''Savsko Panonijo'' na jugu (''Pannonia Savia, Ripariensis, Interamnensis'') s središčem v '''Sisciji''' (''Siscia - Sisak'') in na ''Prvo Panonijo'' na severu (''Pannonia Prima, Superior'') s sedežem v '''Savariji''' (''Savaria'' - [[Szombathely]]). '''Spodnjo Panonijo''' pa je razdelil na ''Drugo Panonijo'' na jugu(''Pannonia Sesunda, Inferior, Sirmensis'') s sedežem v '''Sirmiju''' (''Sirmium'' - [[Sremska Mitrovica]]) in na ''Panonijo Valerijo'' na severu (''Pannonia Valeria'', imenovana po hčeri Valeriji) s sedežem v '''Aquinumu''' (''Akvinum'' - ''Obuda'', ki je sedaj del [[Budimpešta|Budimpešte]]). Poleg naštetih mest so bili pomembni centri še ''Vindobona'' (sedaj [[Dunaj]]), ''Carnuntum'' (Karnuntom, sedaj Deutch-Altenburg, ki je del Dunaja), ''Arabona'' ([[Györ]]), ''Brigetio'' ([[Komarno]]), ''Mursa'' ([[Osijek]]), ''Taurunum'' ([[Zemun]]), ''Cimbrianae'' ([[Székesfehérvar]]) in ''Scarbantia'' ([[Sopron]]).
Panonija je veliko sodelovala v rimskih obrambnih vojnah. Okoli leta 380 so pričeli dele Panonije naseljevati [[Alani]], [[Goti]] in [[Huni]]. Na začetku 5. st. je bila razpuščena rimska uprava. Samo ''Spodnja Panonija'' je bila še pod [[Bizantinsko cesarstvo|Vzhodnorimskim imperijem]]. V 6. st. so začeli področje Panonije naseljevati [[Slovani]]. Konec 9. in na začetku 10 st. pričnejo preko [[Karpati|Karpatov]] prodirati v Podonavsko nižino [[Madžari]] in pritiskati na Slovane z zavzetjem ''Panonije Valerije'' in ''Prve Panonije''. ''Savska in Druga Panonija'' pa sta ostali poseljeni s Slovani. Od tedaj se ime Panonija postopoma opušča; in se uporablja samo še kot arhaistična oznaka za Madžarsko (npr. »panonska flora«, »panonska kultura«).
== Vir ==
| |||