Moj dežnik je lahko balon: razlika med redakcijama

brez povzetka urejanja
== '''ELA PEROCI (1922-2001)'''
== '''ELA PEROCI (1922-2001)''' =='''MOJ DEŽNIK JE LAHKO BALON''' '''Obnova pravljice:''' Deklica po imenu Jelka je imela na trati za hišo svoj šotor, kateri je bil rumeni dežnik. Jelka je tekala okoli šotora in se igrala s svojo novo rdečo žogo. Skozi okno so jo pri igri opazovali mama, oče, dedek, babica in teta ter jo opozarjali, da naj pazi na svojo novo žogo. Jelka je žogo vrgla visoko v zrak in žoga je padla v bližnji potoček. Mama, oče, dedek, babica in teta so bili jezni  nanjo in na njeno nepazljivost. Jelka ni mogla gledati jeznih obrazov, zato se je skrila pod svoj dežnik, ga močno prijela za kljuko, zaprla oči in šepetala: »Moj dežnik je lahko balon.« Njen dežnik je res poletel visoko v nebo. Vsi njeni so zaskrbljeni gledali za njo. Ko pa je deklica odprla oči, je videla pod seboj ljubljanske hiše, dvorišča, mačko, ki se je grela na vrhu hiše, škatlice (to so bili avtomobili iz ptičje perspektive), ter pikice (ljudje), ki so mrgolele sem in tja. Jelka je uživala v poletu nad Ljubljano. In imela je res lep sončen razgled na dogajanje v Ljubljani. Obkrožila je Ljubljanski grad, odpotovala do Tivolija in tukaj je zagledala prelep cvetlični vrt na katerem pa niso rastle navadne rože, rastli so klobuki vseh barv in oblik. Jelka je zaprla svoj dežnik in se tukaj ustavila. V tej čudežni deželi je srečala svoje vrstnike, ki so živeli v isti ulici in s katerimi se ni smela igrati, ker so starši precenili, da v njihovi družbi ne bi bila preveč varna. V tej deželi pa se je lahko igrala z njimi. Vsak je nadel svoj klobuk in postal je to kar je klobuk predstavljal. Eden izmed otrok je postav vseviden in Jelka ga je prosila, da naj poišče njeno izgubljeno žogo. Ko je dobila nazaj svojo žogo se je lepo poslovila in s sabo vzela tudi nekaj klobukov, katere je potem doma razdelila. Nobeden je ni mogel ošteti zaradi izginotja. Ko so si nataknili vsak svoj klobuk, so postali to kar so si vedno želeli. Dedek je postal general, babico je klobuk pomladil, mama je postala najlepša gospa v mestu, očka profesor, teta pa filmska igralka. Imela pa je še majhno sestrico katero je komaj kdo opazil. Ko si je poveznila svoj klobuk, je rekla da je zlata ribica. Jelka pa ni imela klobuka, je pa imela dežnik, ki je lahko postal balon.'''Osebe:''' - Jelka, mama, očka, dedek, babica, teta, otroci in Jelkina sestrica Anka'''Dogajalni kraj:''' - Ljubljana in čudežna dežela sredi tega mesta'''Dogajalni čas:''' - nekega sončnega dne'''Interpretacija:''' Jelka je deklica, ki ima stroge starše, saj ji niti tega ne dovolijo, da bi se igrala s svojimi vrstniki, zato se vedno igra sama in se zateka v svoj domišljijski svet. V tem svetu najde vse tisto kar ji starši odvzemajo (igro s svojimi vrstniki, spoznavati svet tudi okoli svoje trate). V svojem svetu najde vse tisto po čemer hrepeni. Deklica pa kaže tudi svojo ustvarjalnost s tem, ko ji v svoji igri zadostuje zgolj navaden dežnik. '''Vir:''' Peroci, Ela. 1979. ''Moj dežnik je lahko balon''. Ljubljana: Mladinska knjiga.'''ELA PEROCI IN NJENO DELO članek:'''  http://sl.wikipedia.org/wiki/Ela_Peroci
 
=='''MOJ DEŽNIK JE LAHKO BALON'''
 
== '''ELA PEROCI (1922-2001)''' =='''MOJ DEŽNIK JE LAHKO BALON''' '''Obnova pravljice:''' Deklica po imenu Jelka je imela na trati za hišo svoj šotor, kateri je bil rumeni dežnik. Jelka je tekala okoli šotora in se igrala s svojo novo rdečo žogo. Skozi okno so jo pri igri opazovali mama, oče, dedek, babica in teta ter jo opozarjali, da naj pazi na svojo novo žogo. Jelka je žogo vrgla visoko v zrak in žoga je padla v bližnji potoček. Mama, oče, dedek, babica in teta so bili jezni  nanjo in na njeno nepazljivost. Jelka ni mogla gledati jeznih obrazov, zato se je skrila pod svoj dežnik, ga močno prijela za kljuko, zaprla oči in šepetala: »Moj dežnik je lahko balon.« Njen dežnik je res poletel visoko v nebo. Vsi njeni so zaskrbljeni gledali za njo. Ko pa je deklica odprla oči, je videla pod seboj ljubljanske hiše, dvorišča, mačko, ki se je grela na vrhu hiše, škatlice (to so bili avtomobili iz ptičje perspektive), ter pikice (ljudje), ki so mrgolele sem in tja. Jelka je uživala v poletu nad Ljubljano. In imela je res lep sončen razgled na dogajanje v Ljubljani. Obkrožila je Ljubljanski grad, odpotovala do Tivolija in tukaj je zagledala prelep cvetlični vrt na katerem pa niso rastle navadne rože, rastli so klobuki vseh barv in oblik. Jelka je zaprla svoj dežnik in se tukaj ustavila. V tej čudežni deželi je srečala svoje vrstnike, ki so živeli v isti ulici in s katerimi se ni smela igrati, ker so starši precenili, da v njihovi družbi ne bi bila preveč varna. V tej deželi pa se je lahko igrala z njimi. Vsak je nadel svoj klobuk in postal je to kar je klobuk predstavljal. Eden izmed otrok je postav vseviden in Jelka ga je prosila, da naj poišče njeno izgubljeno žogo. Ko je dobila nazaj svojo žogo se je lepo poslovila in s sabo vzela tudi nekaj klobukov, katere je potem doma razdelila. Nobeden je ni mogel ošteti zaradi izginotja. Ko so si nataknili vsak svoj klobuk, so postali to kar so si vedno želeli. Dedek je postal general, babico je klobuk pomladil, mama je postala najlepša gospa v mestu, očka profesor, teta pa filmska igralka. Imela pa je še majhno sestrico katero je komaj kdo opazil. Ko si je poveznila svoj klobuk, je rekla da je zlata ribica. Jelka pa ni imela klobuka, je pa imela dežnik, ki je lahko postal balon.'''Osebe:''' - Jelka, mama, očka, dedek, babica, teta, otroci in Jelkina sestrica Anka'''Dogajalni kraj:''' - Ljubljana in čudežna dežela sredi tega mesta'''Dogajalni čas:''' - nekega sončnega dne'''Interpretacija:''' Jelka je deklica, ki ima stroge starše, saj ji niti tega ne dovolijo, da bi se igrala s svojimi vrstniki, zato se vedno igra sama in se zateka v svoj domišljijski svet. V tem svetu najde vse tisto kar ji starši odvzemajo (igro s svojimi vrstniki, spoznavati svet tudi okoli svoje trate). V svojem svetu najde vse tisto po čemer hrepeni. Deklica pa kaže tudi svojo ustvarjalnost s tem, ko ji v svoji igri zadostuje zgolj navaden dežnik. '''Vir:''' Peroci, Ela. 1979. ''Moj dežnik je lahko balon''. Ljubljana: Mladinska knjiga.'''ELA PEROCI IN NJENO DELO članek:'''  http://sl.wikipedia.org/wiki/Ela_Peroci
 
 
'''Osebe:''' - Jelka, mama, očka, dedek, babica, teta, otroci in Jelkina sestrica Anka
 
 
'''Dogajalni kraj:''' - Ljubljana in čudežna dežela sredi tega mesta
 
 
'''Dogajalni čas:''' - nekega sončnega dne
 
 
'''Interpretacija:''' Jelka je deklica, ki ima stroge starše, saj ji niti tega ne dovolijo, da bi se igrala s svojimi vrstniki, zato se vedno igra sama in se zateka v svoj domišljijski svet. V tem svetu najde vse tisto kar ji starši odvzemajo (igro s svojimi vrstniki, spoznavati svet tudi okoli svoje trate). V svojem svetu najde vse tisto po čemer hrepeni. Deklica pa kaže tudi svojo ustvarjalnost s tem, ko ji v svoji igri zadostuje zgolj navaden dežnik.
 
'''Vir:''' Peroci, Ela. 1979. ''Moj dežnik je lahko balon''. Ljubljana: Mladinska knjiga.
 
'''ELA PEROCI IN NJENO DELO članek:'''  http://sl.wikipedia.org/wiki/Ela_Peroci
115

urejanj