Northrop B-2: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Burek (pogovor | prispevki)
m slog
Zupi (pogovor | prispevki)
Vrstica 82:
Zaradi prednosti letečega krila ima B-2 v primerjavi z ostalimi bombniki izredno velik dolet in velik bojni tovor. Zaradi radarske neopaznosti lahko leti tudi visoko, kar ugodno vpliva na dolet, ki ga z dotakanjem goriva v zraku lahko še podaljša.
 
Manjša radarska opaznost je glavna prednost tega letala in uporablja spoznanja, pridobljena pri razvoju letala [[Lockheed F-117|F-117]]. Za razliko od letala F-117, ki uporabljaima preusmerjanjena radarskihtrupu valovoglato pročneravno od oddajnikapovršino, je radarska opaznost pribilo B-2 močnozaradi napredka računalnikov možno oblikovati z gladko površino. K radarski neopaznosti odvisnapripomoreta tudi oduporaba posebnegakompozitnih premazamaterialov in poseben premaz, ki vpija radarske valove. Ta premaz je v [[angleščina|angleščini]] imenovan ''Alternative High-Frequency Material'', njegova sestava pa je skrivnost.<ref>[http://findarticles.com/p/articles/mi_hb3031/is_4_27/ai_n29031869/pg_1]</ref> Po nekaterih trditvah ima B-2 tisočkrat manjši radarski presek kot bombnik [[Boeing_B-52_Stratofortress|B-52]] in je tako na radarskem zaslonu videti kot majhna [[ptica]].<ref>[http://www.popularmechanics.com/technology/military_law/1281301.html?page=3]</ref>
 
Motorji so nameščeni globoko v notranjosti letala, vstopne odprtine pa so nameščene na zgornji strani letala. Tudi izpuhi so nameščeni na zgornji strani in s spodnje strani niso vidni. To skrije turbinske lopatice pred radarjem, zmanjša infrardečo sliko letala in hrup, ki ga oddajajo motorji. Precej očividcev opisuje vzlet letala B-2 kot zelo tih.
 
Namerilni sistem vsebuje radar AN/APQ-118, ki poleg namerjanja orožij skrbi tudi za sledenje in izogibanje terenu (za nizko letenje). Celotno letalo je močno avtomatizirano, zato med daljšim letom lahko leti samodejno, pilota pa le opazujeta sisteme in instrumente.
 
Leta 1992 se je v reviji ''Aviation Week and Space Technology'' pojavil članek, ki je opisoval, da je na sprednji in zadnji rob letala priključena visoka napetost, kar naj bi potrjevali neimenovani viri. Slednje naj bi zmanjšalo zračni upor, pripomoglo k boljši radarski neopaznosti, ali celo služilo kot eksotična vrsta pogona. To trditev je dodatno podpihovalo še dejstvo o nizkem razmerju potiska in teže, ki znese le 0,21 in je po mnenju nekaterih zelo majhna vrednost za vojaško letalo.<ref>[http://militarynuts.com/index.php?showtopic=583]</ref> Ker je pri letalih z zmanjšano radarsko opaznostjo precej podatkov strogo zaupnih in se razvoj opravlja v največji tajnosti, je te navedbe nemogoče potrditi.