Idrijska čipka: Razlika med redakcijama

'''[[Idrija|Idrijska]] [[čipka]]''' je bile spočetka precej grobe in so bile namenjene predvsem srednjemu sloju. Čipkarstvo se je začelo proti koncu 17. stoletja, ko so delavci začeli zgubljati delo v rudniku. Idrijske čipke so po svetu postale znane leta 1875, ko je Franc Lapajne ustanovil podjetje in trgovino čipk ter le-te pričel uspešno izvažati po celotni Evropi ter Ameriki. Leta 1876 so klekljarice pod vodstvom Ivanke Ferjančič odprle čipkarsko šolo. Klekljarice so ustvarjale čipke s pomočjo papircev (na njih je bila s svinčnikom narisana oblika čipke), ki so jih namestile na bulo (valjast predmet, na katerega so vstavljali čipke in je bil po navadi postavljen v nizko košaro).▼

{{commonscat|Lace}}▼

Prodaja čipk je do propada Avstro-Ogrske zelo uspevala, saj so idrijske klekljarice dobivale veliko priznanj, tudi mednarodnih. Med prvo svetovno vojno je prodaja zelo upadla. Ko je po vojni Idrijo zasegla Italija, se je morala prilagoditi tudi idrijska čipka. Glavni problem je bil, ker so se morali preusmeriti na popolnoma nova tržišča, saj so prej prodajali predvsem v območje Nemčije, nato pa so morali glavno tržišče iskati v Italiji. Po 2. svetovni vojni je prodaja čipk zaradi propada rudnika zmeraj bolj upadala.▼

Danes se čipke prodajajo predvsem zaradi turizma, na žalost je bila ukinjena tudi poklicna čipkarska šola v Idriji. Za čipkanje se dandanes odloči le še zelo malo žensk, klekljajo predvsem mlajša dekleta, ki hodijo v Čipkarsko šolo večinoma zaradi hobija.Kot zanimivost velja omeniti, da kar nekaj potomk Franca Lapajneta poskuša ohraniti družinsko tradicijo ter tradicijo Idrijskih čipk nasploh,npr. Darja Lapajne, Vanda Lapajne,...▼