Arhitektura ARM: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 11:
ARM2 je vključeval 32-bitno podatkovno vodilo, 26-bitni pomnilniški prostor in šestnajst 32-bitnih registrov. Programska koda se je morala nahajati v prvih 64 [[megabyte|Mbyte]], saj je bil [[programski števec]] omejen le na 26 bitov saj je bilo zgornjih 6 bitov uporabljenih za statusne zastavice. ARM2 je bil verjetno najbolj preprosto uporaben 32-biten procesor na svetu, z le 30.000 [[tranzistor]]ji (primerjaj z Motorolinim šest let starejšim 68000 modelom z 70.000 tranzistorji). Večina te enostavnosti izvira iz dejstva da procesor ni uporabljal mikrokode (predstavlja okoli eno-četrtino do eno-tretjino modela 68000) in, da kot večina procesorjev tistega časa ni vseboval [[predpomnilnik]]a. Ta preprostost je vodila k majhni električni porabi, vendar boljši zmogljivosti kot Intelov 80286. Naslednik, ARM3, je bil narejen z 4KB predpomnilnika, kar je še izboljšalo zmogljivost.
V poznih 1980tih [[Apple Computer]] in [[VLSI Technology]] začneta sodelovati z Acorn na novejši verziji ARM jedra. Delo je bilo tako pomembno, da je Acorn odcepil razvojno ekipo v novo podjetje imenovano Advanced RIS,C Machines Ltd. Zaradi tega je ARM včasih okrajšava za '''Advanced Risc MAchine''' namest Acorn RISC Machine. Advanced RISC Machines je postala ARM Ltd ko je njeno starševsko podjetje, ARM Holding plc, plasiralo delnice na Londonsko borzo in NASDAQ leta 1998.
Novi Apple-ARM je sčasoma postal ARM6, prvič izdan leta 1991. Apple je uporabil ARM 610 kot osnovo za Apple Newton PDA. Leta 1994, Acorn upoabi ARM 610 za glavni CPU v njihovem Risc PC računalniku. [[DEC]] je licenciral ARM6 arhitekturo (kar je povzorčilo rahlo zmedo saj so proizvajali tudi [[DEC Alpha]]) in razvil [[StrongARM]]. Pri 233 MHz je ta CPU porabil le 1 [[watt]] energije (novejše različice porabijo še manj). To delo je bilo kasneje dano [[Intel]]u kot tožbeni dogovor in Intel je izkoristil priložnost, da je posodobil svojo starajočo linijo [[i960]] s StrongARM. Intel je kasneje razvij svojo visoko zmogljivo implementacijo znano pod [[XScale]], ki je bila kasneje prodana [[Marvell]]u.
ARM jedro je ostalo večinoma enake velikosti skozi generacije. ARM2 je imel 30.000 tranzistorjev, do ARM6 pa je število zraslo le do 35.000. ARMjev posel je vedno bila prodaja [[IP jeder]], ki jih je licenciranec lahko uporabil za razvoj svojih [[mikrokontroler]]jev in [[CPU]]jev osnovanih na teh jedrih. Najbolj uspešna različica je bila [[ARM7TDMI]] s stotinami milijonov prodanimih enot v skoraj vsaki vrsti naprav, osnovanih na mikroprocesorjih. Ideja je da [[Original Design Manufacturer]] kombinira ARM jedra z velikim številom dodatnih delov, da bi naredili kompleten CPU, ki bi lahko bil narejen v starih polkondenzatorskih tovarnah in bi bili še zmeraj dovolj zmogljivi ob majhni ceni. Do januarja 2008 je bilo narejenih čez 10 milijard ARM jeder in [[iSuppli]] predvideva da bo 5 milijard narejenih leta 2011.
Najpogostejša arhitektura v pametnih telefonih, osebnih digitalnih asistentih in ostalih ročnih napravah je '''ARMv4'''. [[XScale]] in [[ARM926]] procesorjih so '''ARMv5TE''' in so sedaj pogostejša v visoko zmogljivostnih napravah kot pa [[StrongARM]], [[ARM925T]] in [[ARM7TDMI]] osnovani ARMv4 procesorji.
== Literatura ==
| |||