Jožef Košič: Razlika med redakcijama

dodanih 393 zlogov ,  pred 12 leti
brez povzetka urejanja
'''Jožef Košič''' ([[madžarski jezik|madžarskimadžarsko]]: '''Kossics József''') rimskokatoliški župnik, pisatelj, etnolog, pesnik, zgodovinar [[Hrvati|hrvaškega]] rodu. * okrog [[9. oktober]] [[1788]], [[Bogojina]]; † [[26. december]] [[1867]], [[Gornji Senik]].
 
Njegov oče, starejši Jožef Košič, je bil šolmošter iz [[Varaždin|Varaždina]]. Njegova mati, Ana Kregar, nižji plemika iz [[Ivanci|Ivancih]].
V duhovnika je bil posvečen l. [[1811]]. Kaplanoval je v [[Beltinci|Beltincih]], v [[Turnišče|Turnišču]], [[Rogašovci|Rogašovcih]], in [[Sveti Jurij, Rogašovci|Svetem Juriju]].
Na [[Gornji Senik|Gornjem Seniku]] je bil dušni pastir 39 let. Pred tem je od [[1816]] do [[1829]] pastiroval v [[Dolnji Senik|Dolnjem Seniku]].
[[Slovenska etnologija|Slovenska etnologija]] ga ima za avtorja prve pokrajinske monografije, ta knjiga je '''O vendskih-totih na Madžarskem''' (''A Magyar Országi Vendus-Tótokról'' [[1824]]-[[1828|28]]).<br>
Prvo svojo razpravo je Košič napisal v [[Madžarščina|madžarščini]]: '''Ali so na Madžarskem Vandali?''' (''Vannak e Magyar Országban Vandalusok?''). Tu zagovorja tedaj razširjeno mnenje, da naj bi bili Slovenci na [[Madžarska|Madžarskem]] potomci Vandalov.<br>
„''O vendskih-totih na Madžarskekem''” objavil anonimo naprej v časopisu '''Kedveskedő''' (''„Dobrikav”''), na [[Dunaj|Dunaju]], leta [[1824]]. Spis je ponatisnil [[János Csaplovics]] pod svojim imenom v peštanski reviji '''Tudmányos gyűjtemény''' (''Zbirka znanosti'') leta [[1828]]. Leta [[1829]] pa ga je objavil v knjižnici v [[Nemščina|nemškem prevodu]]. V [[Slovenščina|slovenščino]] prevedel [[Madžarščina|madžarsko]] slovnico ([[1833]]).
 
Košiča je zelo zanimala zgodovina, predvsem zgodovina [[Prekmurje|Prekmurja]].<br>
Jožef Košič je prvi slovenski pisatelj na [[Madžarska|Madžarskem]], ki je pisal večinoma posvetne poučne spise. Zato je moral uporabljati tudi nove besede. Te je vzel iz [[Štajerska (pokrajina)|štajerskega]] in [[Hrvaščina|kajkavskega hrvaškega govora]]. Nove besede je tvoril tudi sam.<br>
Umrl na [[Gornji Senik|Gornjem Seniku]], v 80 letu starosti. Na pokopališču ima grob, z nagrobnim kamnom in [[Madžarščina|madžarskim]] napisom.<br>
Zelo pomembni za ohranitev [[Slovenščina|slovenskega jezika]] in narodne zavestih [[Slovencev na Madžarskem|madžarskih Slovencev]] še danes.
 
[[Stanko Vraz]] z ostro satiro je v sonetu ''Hoj Košič!'' ošvrknil Košiča, za madžarske slovnice ''"na vandalszka vüszta"''. Ob koncu [[18. stoletje|18. stoletja]] se je začel prebujati madžarski nacionalizem, v okviru katerega so se pojavile težnje k asimiliaciji nemadžarskega prebivalstva (»madžarizaciji«), ampak je zmota, da Košič to je pomagal.
 
==Dela==
* O vendskihvendszkih-totih na MadžarskemVogrszkem, [[1824]]-[[1828|28]].
* Krátki Návuk VogrskogaVogrszkoga Jezika za ZačetnikeZacsetnike, [[1833]].
* KrižnaKrizsna paut na XIV. štáciestácie ali postojališčapostojaliscsa, [[1843]].
* StarineSztarine železnihzseleznih ino SalaskihSzalaszkih SlovencovSzlovencov, [[1845]].
* ZborisaniZboriszani SlovenSzloven ini SlovenkaSzlovenka med Műrov ini Rábov, [[1845]]-[[1848|48]].
* Zgodbe vogerskogavogerszkoga kralestvakrálesztva, [[1848]].
* JezušJezus moje poželenjepozselenye, [[1851]].
 
== Viri ==
10.330

urejanj