Vidni spekter: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m angleška pozava |
zgodovina, spektralne barve |
||
Vrstica 8:
==Zgodovina==
Prvi dve razlagi vidnega spektra sta napisala [[Isaac Newton]], v knjigi Opticks, in [[Johann Wolfgang Goethe|Goethe]], v Teoriji Barv. Kljub temu, je prva opažanja, v kozarcu vode, zabeležil [[Roger Bacon]], kar štiri stoletja preden je Newton odkril, da je s pomočjo prizme možno razstaviti in nazaj sestaviti belo svetlobo.<ref>{{cite book|url=http://books.google.com/books?id=j8BCAAAAIAAJ&pg=PA185&dq=%22roger+bacon%22+prism&ei=TX8OSJ2jMZCSzQTKx8y7Ag&client=firefox-a|title=The Science of Logic: An Inquiry Into the Principles of Accurate Thought |first=Peter|last=Coffey|year=1912|publisher=Longmans}}</ref>
Newton je leta 1671 prvič v tiskani obliki uporabil besedo "spectrum" (latinsko "videz/prikaz"), ko je opisoval svoje poizkuse na področju optike. Ob usmerjanju ozkega snopa sončne svetlobe skozi prizmo, je opazil da se večina svetlobe odbije, del pa potuje skozi steklo, pri tem pa se na drugi strani pojavi več barvnih pasov. Njegova hipoteza je temeljila na predpostavki, da svetlobo tvorijo delci različnih barv ter da se delci različnih barv gibljejo skozi prosojno telo z različnimi hitrostmi; rdeči delci naj bi hitreje potovali skozi steklo kot pa vijolični. Kot rezultat je vklon rdeče svetlobe manjši kot vklon vijolične, ko potujejo skozi prizmo. Tako nastanejo barvni pasovi.
Newton je spekter razdelil na sedem osnovnih barv: [[rdeča]], [[oranžna]], [[rumena]], [[zelena]], [[modra]], [[indigo]], [[vijolična]]. Izbral jih je natanko sedem zaradi starodavnega grškega prepričanja, da obstajajo povezave med barvami, glasbenimi notami, znanimi nebesnimi telesi osončja in dnevi v tednu.<ref>{{cite web|url=http://home.vicnet.net.au/~colmusic/opticks3.htm |title=Music For Measure: On the 300th Anniversary of Newton's ''Opticks'' |accessdate=2006-08-11 |last=Hutchison |first=Niels |year=2004 |work=Colour Music }}</ref><ref>{{cite book |last=Newton |first=Isaac |authorlink=Isaac Newton |title=[[Opticks]] |year=1704 }}</ref>. Človeško oko je relativno neobčutljivo na frekvence ustrezne "indigo" barvi, in tudi mnogi ljudje z nadpovprečnim vidom pogosto težko ločijo indigo od modre in vijolične. S tem razlogom so mnogi komentatorji, med njimi [Isaac Asimov]], predlagali naj se indigo ne smatra za svojo barvo, temveč zgolj kot odtenek modre ali vijolične.
[[Johann Wolfgang von Goethe]] je ugovarjal, da je zvezni spekter sestavljen pojav. Ko je Newton opazoval ozek snop svetlobe, da je lahko razločil pojav, je Goethe uporabljal širšo zaslonko (širšim snopom). Tako je opazil, da ni dobil spektra barv, temveč zgolj rdeče-rumene in turkizno-modre robove z belo med njimi. Do pojava spektra je prišlo le v primerih, ko so robovi prišli dovolj skupaj, da so se lahko prekrivali.
Vsa svetloba potuje v vakumu s konstantno hitrostjo, [[hitrost svetlobe|hitrostjo svetlobe]]. Ko svetloba potuje skozi neko snov, je njena hitrost manjša kot v vakumu. Razmerje med tema hitrostima imenujemo [[količnik refrakcije]] snovi. Zaradi tega količnika (torej hitrosti) je valovanje v snovi odvisno od frekvence. Zaradi tega se sestavljene svetlobe, kot je bela, ukrivijo na stikih snovi z različnimi količniki refrakcije. Tako voda kot steklo lahko nazorno prikažeta [[disperzija|disperzijo]]; bela svetloba se skozi prizmo razprši v vidni spekter, [[mavrica]] pa je idealni naravni prikaz refrakcije vidnega spektra.
==Spektralne barve==
{| class="wikitable" width=400 align="right" style="text-align: center; margin: 0.5em auto; width: auto; margin-left:1em;"
! colspan="2" style="background:#FFF;" | [[Image:Linear visible spectrum.svg|center|200px|sRGB upodobitev vidnega spektra barv]]
|-
![[Barva]]
|[[Valovna dolžina]]
|-
|bgcolor="CEB0F4" |'''[[vijolična]]'''
|380–450 nm
|-
|bgcolor="B0CCF4" |'''[[modra]]'''
|450–495 nm
|-
|bgcolor="B4F4B0" |'''[[zelena]]'''
|495–570 nm
|-
|bgcolor="F4F4B0" |'''[[rumena]]'''
|570–590 nm
|-
|bgcolor="F4DDB0" |'''[[oranžna]]'''
|590–620 nm
|-
|bgcolor="F4B0B0" |'''[[rdeča]]'''
|620–750 nm
|}
Barve, katere tvori vidna svetloba ene valovne dolžine (monokromatska svetloba), imenujemo [[spektralne barve]].
Kljub temu, da je vidni spekter zvezen in zato ni očitnih meja med eno in drugo barvo, lahko pasovi služijo kot približek.
==Spektroskopija==
| |||