Redakcija: 20:06, 25. november 2008 uredi Dp63050205 (pogovor \| prispevki) 13 urejanj mBrez povzetka urejanja ← Starejše urejanje		Redakcija: 20:08, 25. november 2008 uredi razveljavi Dp63050205 (pogovor \| prispevki) 13 urejanj mBrez povzetka urejanja Novejše urejanje →
Vrstica 1: [[Image:PrismAndLight.jpg\|thumb\|right\|300px\|Bela [[svetloba]] razpršena skozi [[prizma\|prizmo]] v barve vidnega spektra.]] '''Vidni spekter''' (ali '''optični spekter''') je del [[Spekter elektromagnetnega valovanja\|elektromagnetnega spektra]], ki je viden človeškemu očesu. Elektromagnetno sevanje v tem razponu valovnih dolžin se imenuje '''vidna svetloba''' ali pa preprosto '''svetloba'''. V zraku se tipično človeško oko se odziva na valovne dolžine približno 380 do 750 nm<ref>{{cite book \| title = Biology: Concepts and Applications \| author = Cecie Starr \| publisher = Thomson Brooks/Cole \| year = 2005 \| isbn = 053446226X \| url = http://books.google.com/books?id=RtSpGV_Pl_0C&pg=PA94&dq=380+750+visible+wavelengths&as_brr=3&ei=g7x0R5erIISOsgOtsLGeBw&ie=ISO-8859-1&sig=wJ7g0EcU-QUF29vfvl36YNg-FtU }}</ref>. Ustrezne valovne dolžine se v vodi in drugih medijih zmanjšajo s faktorjem indeksa refrakcije. V smislu frekvence, vidni spekter ustreza pasu v območju 400-790 terahertz-ev. Svetlobi vajeno oko je, v splošnem, najbolj občutljivo pri okoli 555 nm (540 THz), kar ustreza zelenemu delu vidnega spektra. Spekter pa ne vsebuje vseh barv katere lahko človeški možgani in oko razlikujejo. Na primer nenasiče barve, kot je rožnata, in vijolične barve, kot je škrlatna, niso prisotne, saj so možne le s kombinacijo večih valovnih dolžin. Valovne dolžine, katere oko zazna, potujejo tudi skozi "optična okno", območje elektromagnetnega spektra, ki potuje skozi zemeljino atmosfero skoraj nedušeno (kljub temu se modra svetloba bolj sipa kot rdeča svetloba - razlog zakaj se nebo vidi modro). Čeprav je odziv človeškega očesa opredeljen s subjektivnim preskušanjem, so atmosferska okna opredeljena s fizikalnimi meritvami. "Vidno okno" se tako imenuje, ker sovpada s človeku vidnem delu spektra; bližnje [[Infrardeče valovanje\|infrardeče]] okno leži tik izven okna človeškega odziva, srednje in dolge valovne dolžine IR pa so, na primer, mnogo dlje. Oči mnogih drugih živih vrst dojemajo različne druge valovne dolžine kot svoj vidni spekter. Za primer, mnoge žuželke, kot so čebele, vidijo svetlobo v [[ultravijolično valovanje\|ultravijoličnem spektru]], kar je recimo koristno za iskanje cvetnega nektarja. Iz tega razloga, rastlinske vrste, katerih življenjski cikli so vezani na opraševanje žuželk, lahko dolgujejo svoj reprodukcijski uspeh svojemu izgledu v ultravijolični svetlobi, in ne temu, kako barvite jih naše oči dojemajo. Za ptice naj bi prav tako veljalo, da ~~lahko~~ vidijo ultravijolični spekter (300-400 nm). Nenavadno je, da se nekatere vrste ptic med spoloma ločijo le po oznakah perja, katere so vidne le v ultravijoličnem spektru. ==Zgodovina==

Vidni spekter: Razlika med redakcijama