Franjo Malgaj: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m →‎Povojna leta: - bistveni popravki o neuspeli ofenzivi in plebiscitu
m →‎Povojna leta: - poravek
Vrstica 10:
== Povojna leta ==
 
Ob razpadu [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] je Malgaj, ki je bil v tem času [[poročnik]] v Celju zbral prostovoljce, doma večinoma iz Celja in okolice ter z njimi [[6. november|6. novembra]] [[1918]] odšel na [[Koroška|Koroško]]. S svojimi [[vojak]]i je osvobodil vse kraje v [[Mežiška dolina|Mežiški dolini]]. Čin rez. nadporočnika je verjetno dobil 1. oktobra 1918 u ukazom vlade Države SHS v Zagrebu. V soglasju z [[general]]om [[Rudolf Maister|Maistrom]] je v usklajeni akciji [[23. november|23. novembra]] prodrl v [[Labot]] in osvobodil tudi [[Velikovec]]. Pod njegovim poveljstvom so bili odbiti vsi poskusi ponovnega zavzema teh mest. Skupaj s [[Srečko Puncer|Srečkom Puncerjem]] je pričel izdajati [[časopis]] ''[[Korotan]]''. Toda podobno kot generalu Maistru so tudi [[nadporočnik]]u Malgaju odvzeli pristojnost za Koroško. Poslan je bil v [[zaledje]]. Konec [[april]]a [[1919]] je [[Slovenska vojska 1918-19|slovenska vojska]], po odobritvi Narodne vlade v Ljubljani in poveljnika Dravske divizije generala Smiljanića, krenila v popolnoma zgrešeno in nepravilno vodeno [[ofenziva|ofenzivo]] na Koroškem. Vodil jo je [[polkovnik]] [[Milan Bleiweis]]. Ofenziva je po kratkem napredovanju zastala, ob avstrijski protiofenzivi, pa so Bleiweisovo [[poveljstvo]] in slovenske enote razpadle. Slovenske čete so v neredu začele [[umik]] proti [[Slovenj Gradec|Slovenj Gradcu]] in [[Radlje|Radljam]]. V boje je takrat posegel tudi nadporočnik Franjo Malgaj s svojo četo in padel. Junija 1919 je general Krste Smiljanić na čelu skupne slovensko-srbske vojske, vojske Države SHS, zavzel celotno slovensko Koroško, vse do Gospe Sveto, vendar je kasneje zaradi neuspelega plebiscita 1920 slovenska Koroška ostala v avstrijskih rokah.
 
== Smrt ==