Levitev: Razlika med redakcijama

 

V praksi govorimo o prehodu med stadiji takrat, ko žuželka odvrže lev, fiziološko gledano pa se levitev zgodi, ko stara kutikula odstopi od [[epidermis]]a. Nekatere žuželke namreč še nekaj dni po tem ne odvržejo kutikule, druge pa lev obdaja celo do konca življenja. V času pred levitvijo in tik po njej žival miruje in se neha prehranjevati. Žuželčje celice se delijo simultano. Ob takem ciklu se zaradi neraztegljivosti kutikule povrhnjica pod njo naguba in v gube se izlije t. i. levitvena tekočina - mešanica neaktivnih litičnih [[encim]]ov, celice povrhnjice pa pričnejo izločati novo plast kutikule. Na celičnem nivoju se pri mnogih žuželkah v epidermisu pojavijo tudi posebne [[žleza|žleze]], imenovane ''eksuvialne žleze''. Sprva so mislili, da levitveno tekočino izločajo te žleze, vendar pa jih mnoge žuželke nimajo ali pa jih imajo premalo, da bi lahko izločile dovolj tekočine. Tako njihova vloga še ni znana, vemo pa, da postanejo aktivne samo med levitvijo in da jih odrasli stadiji večine žuželk nimajo.

Ko se izloči nova kutikula, se aktivirajo encimi v levitveni tekočini in razgradijo preostale povezave med povrhnjico in staro kutikulo. Zakaj ne razgradijo tudi nove kutikule še ni pojasnjeno. Začetek in potek levitve natančno regulira [[hormon]] [[ekdison]], ki ga izločajo [[protorakalna žleza|protorakalne žleze]].