Igo Gruden: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 1:
{{bioslika|islike=Igo1.jpg |opis=''Igo Gruden ''|napis=''Igo Gruden ''}}
'''Igo (Ignacij) Gruden''', [[Slovenci|slovenski]] [[pesnik]] in [[pravnik]], * [[18. april]] [[1893]], [[Nabrežina]] pri Trstu, † [[29. november]] [[1948]], [[Ljubljana]].
Bil je prvi od desetih otrok Franca Grudna in Justine Košuta. [[Franc Gruden]] in [[Justina Gruden|Justina Košuta]] sta se poročila leta [[1890]] in se po poroki nastanila v Nabrežini. Franc (po domače ''Dudkovi'') je bil star 25 let in je izhajal iz premožne družine, ki je imela posestvo, trgovino, restavracijo in bila tudi solastnica [[kamnolom]]a, Justina (po domače ''Devanarjevi'') pa je bila stara 21 let. Prvi od desetih otrok se je rodil Ignacij (v krstni knjigi domače [[župnija|župnije]] [[sv. Rok]]a je zapisan kot Ignatius) - imenovan Igo (ime je dobil po Francetovem očetu). Ostali otroci v družini pa so bili: Franc, Josip, Olga, [[Dora Gruden|Dora]], Polda, Danila, Oskar, Dušan in
Med leti [[1899]] in [[1903]] je v domači vasi obiskoval [[osnovna šola|osnovno šolo]], zatem pa enoletno pripravnico za gimnazijo v [[Trst]]u. Med leti [[1904]] in [[1912]] se je izobraževal na nemški gimnaziji v [[Gorica|Gorici]]. Svoj prvi literarni prispevek,
Leta [[1922]] se je zaposlil kot pripravnik na Deželnem [[sodišče|sodišču]] v Ljubljani, kjer se je nastanil za stalno, z izjemami krajših bivanj v [[Kamnik]]u in v tujini. Isto
[[Slika:Pepca_Igo.jpg|thumb|right|250px|Igo Gruden in žena Pepca (levo)]]
Leta [[1932]] je prekinil sodelovanje z ''Ljubljanskim zvonom'' in se pridružil skupini, ki je ustanovila književno revijo ''Sodobnost''. V naslednjih letih se je kot član slovenske delegacije udeležil mednarodnega kongresa [[PEN klub]]ov v [[Dubrovnik]]u, obiskal [[Bolgarija|Bolgarijo]] ([[1934]]), kjer je utrdil prijateljske vezi s tamkajšnjimi književniki. Z njimi je sodeloval vse do smrti. Isto leto se je ločil od žene. Naslednjo življenjsko sopotnico si je našel v Pepci Zajc, s katero se je poročil leta [[
Grudnovo časopisno polemiziranje in pravniško delo je imelo tudi politične posledice. Bil je član pripravljalnega odbora ''Društva prijateljev Sovjetske zveze'' ([[1940]]), naslednje leto je bil odvetnik [[Tone Hace|Toneta Haceta]], najbolj drznega predvojnega zločinca na Slovenskem. Po okupaciji [[Jugoslavija|Jugoslavije]] se je pridružil gibanju [[OF]]; takrat mu je v [[Beograd]]u umrla mati. V vojnem času je kot odvetnik-branilec sodeloval na mnogih procesih zoper aktiviste in simpatizerje OF, med drugim tudi na znanem [[Preserski proces|Preserskem procesu]]. Konec leta [[1942]] je bil aretiran in zaprt v ''Belgijski vojašnici'', nato pa interniran v taborišču ''Visco'' v [[Furlanija|Furlaniji]], ''Chiesonuova'' v bližini [[Padova|Padove]] in naposled na [[otok]] [[Rab]], kjer je dočakal [[kapitulacija|kapitulacijo]] [[Italija|Italije]] in osvoboditev otoka. Tako je postal upravnik tamkajšnje bolnišnice. Leta [[1944]] se je skupaj z drugimi
[[1. december|1. decembra]] [[1948]] je bil pokopan na ljubljanskih [[Žale|Žalah]].
|