Andrej Inkret: Razlika med redakcijama

Svojo ustvarjalno pot je pričel že v času svojega študija, ko se je udejstvoval kot član uredništva študentskega lista ''[[Tribuna (časopis)|Tribuna]]'', revij ''[[Perspektive (revija)|Perspektive]]'' in ''[[Problemi (revija)|Problemi]]''. Leta 1968 je objavil prvo samostojno delo ''Esej o dramah Dominika Smoleta'', nato pa nadaljeval svoje delo kot urednik knjižnih izdaj in pisec spremnih besedil svojih sodobnikov, kot so [[Edvard Kocbek]], [[Dušan Pirjevec]], [[Vitomil Zupan]], [[Pavle Zidar]], [[Marjan Rožanc]], [[Rudi Šeligo]], [[Dušan Jovanović]], [[Drago Jančar]], [[Taras Kermauner]] … Na podlagi teh študij je leta 1990 objavil izbor nekaterih in jih poimenoval ''Izbranci''. Pred ''Izbranci'' je objavil tri monografije – ''Gledališki feljtoni'' (1972), ''Milo za drago'' (1978) in ''Tržaške kritike'' (1987), ki so se dotikale njegovega sprotnega spremljanja gledališkega dogajanja pri nas in v tujini, ob zaključku pisanja ocen gledaliških predstav, ki jih je ustvarjal več kot trideset let, pa je leta 2000 objavil monografijo ''Za Hekubo'', ki predstavlja obsežno zbirko "empiričnih ugotovitev in singularnih kritičnih presoj"<ref>Inkret, Andrej – Slovenska Akademija Znanosti in Umetnosti – sazu.si. [[http://www.sazu.si/o-sazu/clani/andrej-inkret.html]]</ref> slovenskega gledališča med leti 1978 in 1999. Prav tako je v dveh zbirkah – ''Spomini na branje'' (1977) in ''Novi spomini na branje'' (1980) objavil literarne ocene, ki jih je pisal za ''[[Naši razgledi|Naše razglede]]''. Leta 1981 je za zbirko Novi spomini na branje prejel [[Prešernova nagrada|nagrado Prešernovega sklada]].