Observatorij Pariz: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m +p
Vrstica 18:
Ustanovitev obsevatorija seže do [[Jean-Baptiste Colbert|Colbert]]ovih želj razširitve francoske pomorske moči in mednarodne trgovine v [[17. stoletje|17. stoletju]]. [[Ludvik XIV. Francoski|Ludvik XIV.]] je podprl gradnjo observatorija, ki se je začela leta [[1667]].<ref name="eb">[anon.] (2001) "Paris Observatory", ''[[Enciklopedija Britannica]]'', Izdaja Deluxe CDROM</ref> Z gradnjo so končali leta [[1671]]. Arhitekt je bil verjetno [[Claude Perrault]], katerega brat, [[Charles Perrault|Charles]], je bil Colbertov tajnik in nadzornik javnih del.<ref>[anon.] (2001) "Perrault, Claude", ''[[Enciklopedija Britannica]]'', Izdaja Deluxe CDROM</ref> Optične inštrumente je priskrbel [[Giuseppe Campani|Campani]]. Zgradbo so razširjali v letih 1730, 1810, 1834, 1850 in 1951.<ref name="eb"/> V zadnjo razširitev so vključili tudi posebno Poldnevniško sobo, ki jo je oblikoval [[Jean Prouvé]].<ref>[anon.] (2001) "Prouvé, Jean", ''[[Enciklopedija Britannica]]'', Izdaja Deluxe CDROM</ref>
 
Observatorij je leta [[1679]] izdal prvi nacionalni [[almanah]] ''[[Connaissance des temps]]'', ki je pomagal pomorščakom določevati [[zemljepisna dolžina|zemljepisno dolžino]], in je uporabljal mrke [[Jupiter (planet)|Jupitrovih]] [[JulitroviJupitrovi naravni sateliti|naravnih satelitov]]. Leta [[1863]] je observatorij izdal prve sodobne [[vremenska karta|vremenske karte]]. V letu [[1882]] so izdelali 330 mm [[astrograf]]ske [[leča|leče]], [[astronomski inštrument|inštrument]], ki je vzpodbudil nikoli dokončani projekt karte neba ''[[Carte du Ciel]]''.
 
Novembra [[1913]] so s pomočjo [[Eifflov stolp|Eifflovega stolpa]] kot [[antena|anteno]] izmenjali stalne brezžične (radijske) signale s [[Pomorski observatorij ZDA|Pomorskim observatorijem ZDA]] da bi določili [[točnost|točno]] razliko zemljepisnih dolžin obeh observatorijev.<ref>"Paris Time By Wireless," ''New York Times,'' 22. november 1913, str. 1.</ref>