Redakcija: 00:39, 1. januar 2008 uredi XJaM (pogovor \| prispevki) Birokrati, Administratorji 123.627 urejanj m dp/pp ← Starejše urejanje		Redakcija: 01:10, 18. november 2008 uredi razveljavi XJaM (pogovor \| prispevki) Birokrati, Administratorji 123.627 urejanj m dp Novejše urejanje →
Vrstica 1: '''Stavčne besedne figure''' so opisovanja, s katerimi [[pesniški jezik]] želi doseči posebne učinke, zato je pa govora tudi o slikovitem jeziku ([[latinščina\|~~lat.~~latinsko]] ''figura'' =- ''slika''). == Prave stavčne figure == Najbolj zanimive so [[~~Pesniški~~pesniški jezik\|figure]], če nastanejo z daljšim opisom, ki zavzema dober del [[stavek\|stavka]] in včasih celo več stavkov. Posebno pogostoma se uporabljajo naslednje figure: retorično vprašanje, retorični odgovor, stopnjevanje (klimaks), opisovanje (perifraza), namig (aluzija), iznenadenje (paradoks), bistroumni nesmisel (oksimoron), vzporednost (paralelizem), navidezni preskok (pretericija), prispodoba (alegorija). === Govorniško vprašanje in odgovor ===▼ ▲===Govorniško vprašanje in odgovor=== Govorniško ali retorično vprašanje je sicer povedni stavek, ki ga pa avtor spremeni v vprašanje za dosego večjega vtisa. Odgovora seveda ne pričakuje, saj ga pozna. Lahko pa sam pristavi odgovor, ki ga tudi sogovornik sicer dobro pozna, a na ta način je vsebina še bolj poudarjena. Tako se izražajo predvsem javni govorniki, ko govorijo občinstvu, ki sploh ne more odgovarjati. Tako na primer redko slišimo: ''Ta občinska uprava ni primerna'', pač pa bi lahko poslušali nekaj kot: ''In kaj imamo od te uprave? Zadošča našim potrebam? Ne, ničesar niso popravili, naše zahteve so ostale na papirju.'' V [[slovenska književnost\|slovenski književnosti]] je podal lep zgled retoričnega govora [[Oton Župančič\|Župančič]]: ''Veš, poet, svoj dolg?... Vem, o vem svoj dolg, v prsih tu me žge.'' === Stopnjevanje === Stopnjevanje ali klimaks ([[grščina\|~~grš.~~grško]] ''klimaks'' =- ''lestev'') je zaporedje izrazov, ki so drug za drugim vedno močnejši in bolj prepričevalni. Večkrat slišimo [[stopnjevanje]] tudi v vsakdanjem pogovoru, na primer: Začelo je rahlo ''rositi'', nato se je vlil ''dež'', a čez čas nas je polila prava ''ploha'' in morali smo si poiskati zavetje pred ''neurjem''. Podobna figura je najbolj v rabi v [[glasba\|glasbi]], ko se melodija prične skoraj neslišno, nato pa glasnost postopoma naraste do pravega bučanja. V [[književnost]]i se stopnjevanje prav tako pogostoma uporablja, na primer: ''Ne boj, mesarsko klanje'' ([[France Prešeren\|Prešeren]]). ===Opisovanje ===▼ Opisovanje ali perifraza (grš. ''peri'' = okoli, ''phrazo'' = govori) je v rabi, kadar pisec noče izreči [[ime]]na osebe ali predmeta, zato stvar predstavi posredno z opisom njenih lastnosti. Danes se ta način govora uporablja predvsem pri razlagi [[tehnika\|tehničnih]] ali strokovnih pojmov, pa tudi takrat, ko ne maramo besede večkrat ponoviti v istem [[odstavek\|odstavku]]. Je pa tudi zelo uporaben na primer v političnem življenju, ko namesto [[lastno ime\|lastnega imena]] osebe uporabljamo njen [[naslov]] (''državni predsednik, minister, župan''). Nekoliko ostarela je raba opisovanja pri oznaki naših književnikov (''goriški slavček'' namesto [[Simon Gregorčič\|Gregorčič]], ''pisatelj moderne'' namesto [[Ivan Cankar\|Cankar]]).▼ ▲=== Opisovanje === ▲Opisovanje ali perifraza (~~grš.~~gršško peri - ''~~peri~~okoli'', =phrazo ~~okoli,~~- ''~~phrazo~~govori'' ~~= govori~~) je v rabi, kadar pisec noče izreči [[ime]]na osebe ali predmeta, zato stvar predstavi posredno z opisom njenih lastnosti. Danes se ta način govora uporablja predvsem pri razlagi [[tehnika\|tehničnih]] ali strokovnih pojmov, pa tudi takrat, ko ne maramo besede večkrat ponoviti v istem [[odstavek\|odstavku]]. Je pa tudi zelo uporaben na primer v političnem življenju, ko namesto [[lastno ime\|lastnega imena]] osebe uporabljamo njen [[naslov]] (''državni predsednik, minister, župan''). Nekoliko ostarela je raba opisovanja pri oznaki naših književnikov (''goriški slavček'' namesto [[Simon Gregorčič\|Gregorčič]], ''pisatelj moderne'' namesto [[Ivan Cankar\|Cankar]]). Nasprotno se pa zdijo zelo zanimiva opisovanja, ki jih književniki sami postavljajo. Slikovito se na primer izrazi Krpan ([[Fran Levstik\|Levstik]]), ko na dolgo opiše: ''to je meni toliko, kolikor vam kamen poriniti čez lužo, ki jo preskoči dete sedem let staro'' (namesto samo ''to je meni malenkost''). === Namig === Namig ali aluzija (~~lat.~~latinsko ''alludere'' =- ''v šali pripomniti'') je raba besede, ki spominja na nekaj drugega, bodisi zaradi besedne igre, opisovanja ali tudi poosebljenja. Tako pravi Prešeren ''se šopiriš, ker si zala'' in pri tem misli na dekle po imenu Zala (besedna igra). [[Josip Stritar\|Stritar]] ne reče ''umrl si'', pač pa ''v zemlji domači ležiš'' (opisovanje). Župančič pa surovo poosebi [[grob]]ove, ko večkrat zaporedno zapiše ''grobovi tulijo'', hoteč povedati, da ''se bliža prijateljeva smrt''. Tudi v navadnem govoru se namig večkrat uporablja. Tako na primer ''moja vrata so ti odprta'' pomeni ''pri meni si dobrodošel''. ''[[Pirova zmaga]]'' namiguje na [[zgodovina\|zgodovinski]] dogodek, čeprav govori o sedanjosti. ''Mesto je labirint poti'' namiguje na [[mitologija\|mitološki]] [[labirint]], a govori o ''prepletu mestnih ulic''. === Iznenadenje === Iznenadenje ali paradoks (~~grš.~~gršško para - ''~~para~~preko'', =doksa ~~preko,~~- ''~~doksa~~mnenje'' ~~= mnenje~~) je navidezno protislovje, ki preseneti z globokim pomenom. Znani so paradoksi v [[matematika\|matematiki]], [[filozofija\|filozofiji]] in [[ekonomija\|ekonomiji]], pa tudi v drugih [[veda]]h. Kot besedna figura se najpogosteje pojavljajo v [[pregovor]]ih, ki postavljajo popolnoma protislovno trditev, ki je pa v globljem smislu že prava filozofija, na primer: ''Kdor se opravičuje, se obtožuje.'' ali ''Najtežja prtljaga je prazna mošnja.'' Paradoks je uporabil tudi Župančič v ''Žebljarski'': ''Po polju naši žeblji cveto'' je v dobesednem pomenu protislovje, v prenesenem smislu pa pove, da ''odkar možje delajo v žebljarni, na poljih ni več pridelkov''. Ko je [[Karel Destovnik Kajuh\|Destovnik Kajuh]] pisal materi ''...povsod sem jaz s teboj.. in kjer sem jaz, si tudi ti z menoj'', je spet postavil paradoks, saj se mati in sin že leta nista videla: pesnik je hotel le reči, da ''se je stalno spominja''. === Bistroumni nesmisel === Bistroumni nesmisel ali oksimoron (~~grš.~~grško oksis - ''~~oksis~~bistroumen'', =moros ~~bistroumen,~~- ''~~moros~~neumen'' ~~= neumen~~) je skrajni paradoks, ker je formalno ne le protislovje, a že čisto nemogoča prispodoba, čeprav je seveda globlji pomen spet filozofska misel. V pogovornem jeziku poznamo na primer izraze kot ''javna tajnost'' ali ''čista nesnaga'', pa tudi ''zgovorno molčati'' in ''počasi hiteti''. Književniki so seveda bolj izvirni. Župančič ''brez besed odgovor dahne'', Prešeren ''molče trobental bo'', Cankarjeva ''tišina... je vpila do nebes''. Zanimivo zaporedje bistroumnih nesmislov je nanizal [[William Shakespeare\|Shakespeare]] (''Romeo in Julija''): ''Trinog prelepi! Angelski hudič! Gruleči jastreb! Jagnje krvoločno!'' === Vzporednost ===▼ Vzporednost ali paralelizem (~~grš.~~grško ''parallelos'' =- ''vzporeden'') nastane, ko se isti pojem opiše na več načinov in z različnimi besedami. Mojster takega izražanja je Cankar, ki rad vztraja pri opisu istega dogodka, kot bi hotel svoje stališče upravičiti s pogledi iz raznih [[zorni kot\|zornih kotov]]. Primer: ''Pust in zlovoljen, brez besede in pozdrava sem se vrnil pod streho, da bi pisal ... kako sta bila obadva plemenita, srečna in vesela ... mlada, od jutranjega sonca ožarjena, v rosi umita...''▼ ▲===Vzporednost === ▲Vzporednost ali paralelizem (grš. ''parallelos'' = vzporeden) nastane, ko se isti pojem opiše na več načinov in z različnimi besedami. Mojster takega izražanja je Cankar, ki rad vztraja pri opisu istega dogodka, kot bi hotel svoje stališče upravičiti s pogledi iz raznih [[zorni kot\|zornih kotov]]. Primer: ''Pust in zlovoljen, brez besede in pozdrava sem se vrnil pod streho, da bi pisal ... kako sta bila obadva plemenita, srečna in vesela ... mlada, od jutranjega sonca ožarjena, v rosi umita...'' Vsakdanja govorica prav tako pozna vzporednost, na primer: ''Pomaga mu in ga podpira, vse mu stori po želji.'' === Navidezni preskok === Navidezni preskok ali pretericija (lat. ''praeterire'' = preskočiti) trdi, da o stvari noče več razpravljati, a dejansko še vedno govori o isti temi. Na primer: ''Ni mi treba posebej poudarjati, da je treba paziti na red in da mora biti vsaka stvar na svojem mestu in vsako opravilo vnaprej določeno.'' V [[književnost]]i je figura posebno priljubljena pri [[humoreska\|humorističnih delih]], ko se avtor pretvarja, da namerava nekaj prikriti, v resnici pa na široko razpravlja o problemu. ''Skrivnost nikomur ta ni znana, da ljubi Šimeljna Marjana.''▼ ▲Navidezni preskok ali pretericija (~~lat.~~latinsko ''praeterire'' =- ''preskočiti'') trdi, da o stvari noče več razpravljati, a dejansko še vedno govori o isti temi. Na primer: ''Ni mi treba posebej poudarjati, da je treba paziti na red in da mora biti vsaka stvar na svojem mestu in vsako opravilo vnaprej določeno.'' V [[književnost]]i je figura posebno priljubljena pri [[humoreska\|humorističnih delih]], ko se avtor pretvarja, da namerava nekaj prikriti, v resnici pa na široko razpravlja o problemu. ''Skrivnost nikomur ta ni znana, da ljubi Šimeljna Marjana.'' ===Prispodoba ===▼ Prispodoba ali alegorija (grš. ''alla agoreio'' = drugače govorim) se uporablja pri opisovanju pojmov ali okoliščin, ki bi jih bilo sicer težko predstaviti, zato se pisec poslužuje konkretnih primerov. Ta stavčna figura je lahko zelo obsežna in se poslužuje mnogih besednih figur, predvsem poosebitve in raznih zamenjav. Najbolj znane alegorije v svetovni književnosti so na primer [[Dante]]jeva [[Božanska komedija]] in [[George Orwell\|Orwellov]] [[1984]], pa tudi ena od najobširnejših vej [[znanstvena fantastika\|znanstvene fantastike]] sploh.▼ ▲=== Prispodoba === ▲Prispodoba ali alegorija (~~grš.~~grško ''alla agoreio - '' = drugače govorim'') se uporablja pri opisovanju pojmov ali okoliščin, ki bi jih bilo sicer težko predstaviti, zato se pisec poslužuje konkretnih primerov. Ta stavčna figura je lahko zelo obsežna in se poslužuje mnogih besednih figur, predvsem poosebitve in raznih zamenjav. Najbolj znane alegorije v svetovni književnosti so na primer [[Dante Alighieri\|Dante]]jeva ''[[Božanska komedija]]'' in [[George Orwell\|Orwellov]] ''[[1984 (roman)\|1984]]'', pa tudi ena od najobširnejših vej [[znanstvena fantastika\|znanstvene fantastike]] sploh. V vsakdanji govorici je prispodoba omejena v glavnem na pregovore, na primer ''Stoječa voda se usmradi'' ali ''Jabolko ne pade daleč od jablane''. Ti pregovori so pa gotovo med tistimi, ki se najpogosteje citirajo, ker so najlaže razumljivi in primerni za vsako priliko. == Stavčne in enobesedne figure == Posebno skupino sestavljajo figure, ki se dajo izraziti z eno samo besedo (ali manjšo zvezo besed), a tudi z obsežnejšim opisom, ki lahko zajema celo več stavkov. To so na primer: olepševanje (evfemizem), pretiravanje (hiperbola), skromnost (litota), podsmeh (ironija), nasprotna stava (antiteza) in zanos (emfaza). === Olepševanje === Olepševanje ali evfemizem (grš. ''ev femi'' = dobro govorim) je izbira besed, ki omilijo krute ali surove izraze, a velikokrat se potegne do skrajnosti, ko je sploh vsaka neljuba lastnost prikrita. V normalnem pogovoru na primer pravimo o umrli osebi, da ''je ni več med nami'', ali o revežu, da ''spada v manj premožni sloj''. Sploh so povsem evfemistični nekateri moderni izrazi za [[invalid]]e, na primer ''slabovidni'' namesto ''slepi'', ''obremenjeni ali prizadeti'' namesto ''pohabljenci''. To pa seveda ni samo moderna navada: neumnemu človeku že zdavnaj pravimo, da je ''prismojen'', kar je evfemizem, ki je že izgubil vrednost figure in se je uveljavil kot [[sopomenka]].▼ ▲Olepševanje ali evfemizem (~~grš.~~grško ''ev femi'' =- ''dobro govorim'') je izbira besed, ki omilijo krute ali surove izraze, a velikokrat se potegne do skrajnosti, ko je sploh vsaka neljuba lastnost prikrita. V normalnem pogovoru na primer pravimo o umrli osebi, da ''je ni več med nami'', ali o revežu, da ''spada v manj premožni sloj''. Sploh so povsem evfemistični nekateri moderni izrazi za [[invalid]]e, na primer ''slabovidni'' namesto ''slepi'', ''obremenjeni ali prizadeti'' namesto ''pohabljenci''. To pa seveda ni samo moderna navada: neumnemu človeku že zdavnaj pravimo, da je ''prismojen'', kar je evfemizem, ki je že izgubil vrednost figure in se je uveljavil kot [[sopomenka]]. V pesniškem jeziku se olepševanje pogostoma pojavlja, predvsem v prozi nekaterih pisateljev. Levstik na primer opisuje Krpana, ki je "prijel prvega in druge ž njim ''omlatil'' (namesto ''pretepel''), da so vsi ''podplate pokazali'' (namesto ''zbežali'')". [[Fran Levec\|Levec]] pa se obrača na padle borce: "Tiho od nas ste odšli... v noč brez povratka" (namesto ''umrli ste''), kjer je figura dvojna: ''tihi odhod'' in ''noč brez povratka''.▼ ▲V pesniškem jeziku se olepševanje pogostoma pojavlja, predvsem v prozi nekaterih pisateljev. Levstik na primer opisuje Krpana, ki je "»prijel prvega in druge ž njim ''omlatil'' (namesto ''pretepel''), da so vsi ''podplate pokazali'' (namesto ''zbežali'')"«. [[Fran Levec\|Levec]] pa se obrača na padle borce: "»Tiho od nas ste odšli... v noč brez povratka"« (namesto ''umrli ste''), kjer je figura dvojna: ''tihi odhod'' in ''noč brez povratka''. ===Pretiravanje ===▼ Pretiravanje ali hiperbola (grš. ''hiperbole'' = met preko cilja) je trditev, ki je toliko poudarjena, da postane nemogoča, na primer ''Tisočkrat sem ga opomnil'' ali ''Vse mesto je prehodil''.▼ ▲=== Pretiravanje === ▲Pretiravanje ali hiperbola (~~grš.~~grško ''hiperbole'' =- ''met preko cilja'') je trditev, ki je toliko poudarjena, da postane nemogoča, na primer ''Tisočkrat sem ga opomnil'' ali ''Vse mesto je prehodil''. Posebno v humorističnih spisih je lahko kar celotno delo hiperbolično, saj opisuje daleč pretirane dogodke (primer [[baron Münchhausen in njegove dogodivščine]]), ki so seveda popolnoma nemogoči. Vendar so ti spisi prav zaradi neverjetnega dogajanja lahko le alegorije, s katerimi hoče avtor s [[satira\|satiro]] osmešiti določene ljudi. Lep primer pretiravanja so v slovenski književnosti [[Butalci]] ([[Fran Milčinski\|Milčinski]]), med besednimi pretiravanji pa na primer ''Bele so kraške poti'' ([[Srečko Kosovel\|Kosovel]]) ali ''zlata pšenica'' ([[Jakob Zupan]]). === Skromnost === Skromnost ali litota (~~grš.~~grško ''litotes'' =- ''preprostost'') je figura, ki zmanjšuje pomen besede s tem, da jo zanika ali na kak način uvede nek negativen pojem. Razlikuje se od evfemizma prav po tem, ker ne vpliva naravnost na določeni predmet, pač pa se razvija bolj stransko z [[odvisnik]]i in včasih celo z navidezno nepomembnimi [[nikalnica]]mi. Primeri: ''Življenje je težavno'' – navadna govorica ''V življenju nas lahko doleti kaj neprijetnega'' – evfemizem Vrstica 65 ⟶ 80: ''Ne morem reči, da je bil v prvem letniku uspešen'' – litota === Podsmeh === Podsmeh ali ironija (~~grš.~~grško ''eironeia'' =- ''pretvarjanje'') je raba nasprotnega pomena besede z zasmehovalnim namenom, kar mora biti razvidno predvsem iz stavčnega poudarka. Ker se taki stavki v [[pisava\|pisavi]] ne bi dovolj ločevali od navadnih povednih stavkov brez ironije, je pri tej figuri obvezne raba klicaja na koncu. Če na primer zapišemo ''To si pa lepo povedal.'', dajemo razumeti, da smo zadovoljni s povedanim. Če pa stoji zapisano ''To si pa lepo povedal!'', pomeni, da je stavek ironičen in je bilo torej dejansko povedano slabo. Ko torej Aškerc vzklikne ''To slavna slovanska je sloga!'', seveda misli reči, da se tu kaže ''slovanska prepirljivost''. === Nasprotna stava === Nasprotna stava ali antiteza (grš. ''antithesis'' = nasprotje) v istem stavku opiše dva nasprotujoča si pojma, navadno s časovno ali krajevno ločitvijo, na primer ''Včeraj je deževalo, danes pa sije sonce'' ali ''V hribih imamo čist zrak, mesta so pa onesnažena''. Nasproti se postavljajo tudi različni drugi pojmi, pri čem včasih figura niti ni takoj opazna, kakor: ''Ko sem prijel za kljuko (= hotel sem oditi), so me poklicali nazaj (= torej nisem odšel)''. ▼ ▲Nasprotna stava ali antiteza (~~grš.~~grško ''antithesis'' =- ''nasprotje'') v istem stavku opiše dva nasprotujoča si pojma, navadno s časovno ali krajevno ločitvijo, na primer ''Včeraj je deževalo, danes pa sije sonce'' ali ''V hribih imamo čist zrak, mesta so pa onesnažena''. Nasproti se postavljajo tudi različni drugi pojmi, pri čem včasih figura niti ni takoj opazna, kakor: ''Ko sem prijel za kljuko (= hotel sem oditi), so me poklicali nazaj (= torej nisem odšel)''. Pesniki in pisatelji uporabljajo čim krajše nasprotne stave, ker so pač učinkovitejše (Shakespeare: ''Biti ali ne biti''). Toda tudi daljši opisi so lahko izredno lepe nasprotne stave; [[Tone Seliškar\|Seliškar]] na primer pravi o svojem očetu: "...ves sajast in ''jeklen'' ... mi pripoveduje in je ''mehak kakor solza''..."▼ ▲Pesniki in pisatelji uporabljajo čim krajše nasprotne stave, ker so pač učinkovitejše (Shakespeare: ''Biti ali ne biti''). Toda tudi daljši opisi so lahko izredno lepe nasprotne stave; [[Tone Seliškar\|Seliškar]] na primer pravi o svojem očetu: "»...ves sajast in ''jeklen'' ... mi pripoveduje in je ''mehak kakor solza''..."« ===Zanos ===▼ Zanos ali emfaza (grš. ''emfase'' = pretiravanje v govoru) poudarja besedo ali skupino besed, včasih tudi s ponovitvijo ali pretiravanjem, s čimer dobi stavek globlji pomen, kot bi ga imele posamezne besede. Primer: ''Bil sem zdrav in bogat, zdaj nisem več zdrav in nisem več bogat.'', kjer je ponovitev besed ''zdrav'' in ''bogat'' posebno učinkovita. Ali: ''Otrok se je izgubil v brezštevilni množici'', kjer ''brezštevilnost'' nekako opravičuje, da se je otrok izgubil.▼ ▲=== Zanos === ▲Zanos ali emfaza (~~grš.~~grško ''emfase'' =- ''pretiravanje v govoru'') poudarja besedo ali skupino besed, včasih tudi s ponovitvijo ali pretiravanjem, s čimer dobi stavek globlji pomen, kot bi ga imele posamezne besede. Primer: ''Bil sem zdrav in bogat, zdaj nisem več zdrav in nisem več bogat.'', kjer je ponovitev besed ''zdrav'' in ''bogat'' posebno učinkovita. Ali: ''Otrok se je izgubil v brezštevilni množici'', kjer ''brezštevilnost'' nekako opravičuje, da se je otrok izgubil. Tako [[Josip Jurčič\|Jurčič]] pravi: ''...ko bi nekateri ljudje bili ljudje'', Župančič pa: ''...biješ, da te sluša milijon...'' == Glej tudi == [[~~Seznam~~seznam tropov in figur]] [[~~kategorija~~Kategorija:~~literarna~~Literarna teorija]] [[Media:Zgled.ogg]]

Stavčne besedne figure: Razlika med redakcijama