Izotop: razlika med redakcijama

dodanih 9 zlogov ,  pred 13 leti
m
dp
m (robot Spreminjanje: ar:نظير)
m (dp)
'''Izotòpi''' ([[grščina|gr.grško]] ''iso- - '' enak, '' + topos - '' kraj'') so [[atom]]i [[kemijski element|kemijskega elementa]] z enakim [[vrstno število|vrstnim številom]] in različnim [[masno število|masnim številom]]. Grški izvor imena »izotop« se nanaša na dejstvo, da se v [[periodni sistem elementov|periodnem sistemu elementov]] izotopi nahajajo na istem mestu. Po navadi označujemo izotope s simboli elementov, ki jim dodamo [[atomsko število|atomsko]] in masno število. Razlika med masnim in atomskim številom je število [[nevtron]]ov v jedru.
 
Izotopi so lahko naravni ali umetno pripravljeni ter stabilni ali nestabilni. Nestabilni izotopi razpadejo z enim od [[jedrski razpad|jedrskih razpadov]]. Približno dvajset elementov obstaja v obliki enega samega stabilnega izotopa, ostale pa sestavlja več stabilnih izotopov. V naravi je najpogostejši izotop z maso 1 [[atomska enota mase|a.e.m.]], ki v jedru nima nevtrona &ndash; to je navadni [[vodik]] (99,985% delež v naravi); [[devterij]] (0,015% v naravi) ima v jedru en nevtron, [[tricij]] (obstaja le kot umetni izotop) pa dva. Pri naravnem [[uran]]u močno prevladuje (99,3%) <sup>238</sup>U, le malo (O,7%) pa je izotopa <sup>235</sup>U. Pri [[klor]]u sta dva stabilna naravna izotopa bolj enakomerno porazdeljena: 75,4% naravnega [[klor]]a predstavlja izotop <sup>35</sup>Cl, 24,6% pa <sup>37</sup>Cl. Atomske mase, ki so navedene v [[periodni sistem elementov|periodnem sistemu]], so [[povprečje|povprečne vrednosti]] mas izotopov v naravi.
 
== Glej tudi ==
 
* [[tabela izotopov]]