Tine Debeljak: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 3:
==Življenjepis==
Po šolanju v [[Škofja loka|Škofji Loki]] je začel obiskovati [[Škofijska klasična gimnazija|Škofijsko klasično gimnazijo]] v [[Šentvid pri Stični|Šentvidu]]. Svoj študij je nadaljeval na [[univerza v Ljubljani|ljubljanski univerzi]], kjer je študiral slavistiko in primerjalno književnost. Po načrtih njegovega profesorja [[Ivan Prijatelj| Ivana Prijatelja]] naj bi se njegova pot nadaljevala na
V tem obdobju je pisal predvsem pesmi, večinoma gre za [[ekspresionizem|ekspresionistično]], socialno in katoliško-duhovno obarvana dela, pri nekaterih pa je opaziti tudi [[eksistencializem|eksistencialno tematiko]]. Pesniške zbirke kljub temu, da je o njej razmišljal, ni izdal, je pa svoja dela objavljal v revijah.
Vrstica 34:
S [[France Papež|Francetom Papežem]] sta pripravila obsežno Antologijo slovenskega zdomskega pesništva (1980), ob kateri je Debeljak pripravil biobibliografske podatke o avtorjih. Tudi prevode je Tine Debeljak pogosto pospremil z opombami in spremnimi študijami ([[Dante]], [[Jose Hernandes]], [[Puškin]] idr.), še posebej pa je pomembno Debeljakovo delo, ob katerem je, kot nekoč ob Domu in svetu, spodbujal tudi zdomsko ustvarjalnost. Bil je natančen kronist literarnega ustvarjanja v zdomstvu. To potrjujeta študiji [[Panorama slovenskih leposlovnih ustvarjalcev v emigraciji]] (Koledar – Zbornik svobodne Slovenije 1955) in predvsem obsežen pregled trideset let zdomske emigracijske književnosti ([[Zbornik svobodne Slovenije]] 1973/74).
Pregled zdomske književnosti obsega ustvarjalnost po vseh celinah, kjer živijo razseljeni Slovenci, od Evrope, Amerike, Azije in Avstralije. Gradivo je razporejeno po krajevnem načelu in iz bibliografsko natančnostjo, upoštevaje leposlovje, časopise in druge tiske »tistega dela naroda, ki je pred tridesetimi leti v bedi in ponižanju zapuščal domovino« (Trideset let … ZSS 381). Ob predstavitvah pisateljev presoja njihovo delo s spoštljivo previdnostjo, nihajoč med subjektivno prizadetostjo in strokovno utemeljenostjo. To dokazuje na primer Debeljakovo navdušenje nad črtico ''Potni list'' [[Mirko Javornik|Mirka Javornika]], ki jo imenuje »morda najmočnejšo literarno stvaritev emigracije«; posebej se Debeljak navdušuje tudi nad Mauserjevim romanom ''Ljudje pod bičem'' in ''Spomini svetovnega popotnika'' [[Andrej Kobal|Andreja Kobala]]; presoja, kdo sodi v zdomsko književnost ter v krog priteguje tudi pisatelje, ki jih usoda sicer ni povezala s povojnimi begunci, a so kasneje svoje delo povezali z zdomskimi publikacijami.
Med Debeljakovimi novejšimi študijami zavzema posebno mesto predstavitev poezije [[Karl Mauser|Karla Mauserja]] od izdaji zbirka ''Zemlja sem in večnost'', ki jo je Tine Debeljak pripravil ob prvi obletnici pesnikove smrti [[1978]]. Občutenost in sugestivnost tega prikaza je zanimiva zato, ker jo opredeljuje prijateljstvo in skupna usoda; študija vsebuje detajle iz biografije in umešča Mauserjevo poezijo v slovensko književnost.
| |||