Cementiranje jekla: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
Klemen Kocjancic (pogovor | prispevki)
mBrez povzetka urejanja
Vrstica 1:
'''Cementiranje''' je termokemična površinska obdelava [[jeklo|jekla]].
 
[[Jeklo]] z malo ogljika površinsko naogljičimo in nato [[kaljenje|zakalimo]]. Jekla z nizkim deležem ogljika namreč niso kaljiva. Uporabimo ga, ko od določenega konstrukcijskega elementa zahtevamo [[trdota|trdo]] površino in [[žilavost|žilavo]] notranjost.
Za cementiranje najbolj pogosto uporabimo navadna ogljikova jekla z 0,1 do 0,2 % C in tudi malolegirana jekla. Strojni elementi, ki se cementirajo so: gredi, čepi, tečaji, osi, batnice, zobniki...
 
Jeklo naogljičimo v temperaturnem območju med 850 °C in 950 °C (v [[avstenit|avstenitnem]] področju) v mediju, ki oddaja [[ogljik]]. Primerno cementirno sredstvo (trdno, tekoče ali plinasto) doseže na površini jekla 0,8-0,9 % C, ki [[difuzija|difundira]] v notranjost. Hitrost naogljičenja je med 0,1 in 0,25 mm/h, naogljičimo pa robno plast do globine med 0,5 in 2 mm. Po naogljičenju lahko jeklo na različne načine kalimo ter na koncu [[popuščanje|popuščamo]]. Cementirno globino ''Eht'' določimo z merjenjem trdote HV 1. Jeklo je cementirano do tiste globine, kjer je trdota 550 HV 1.
 
'''== Glej tudi:''' ==
 
* [[Intersticijski atom]]
'''Glej tudi:'''
* [[Fazni diagram]]
 
[[Intersticijski atom]]
[[Fazni diagram]]
 
[[Category:Materiali]]