Trnava: Razlika med redakcijama

Sledovi stalne poselitve kraja so prisotni vse od [[neolitik]]a dalje. V [[srednji vek|srednjem veku]] je na križišču poti med [[Bohemija|BohemijoČeško]] in [[Madžarska|Madžarsko]] ter med [[Sredozemlje|Sredozemljem]] in [[Poljska|Poljsko]] zrasla trgovska naselbina. Naselje je prvič omenjeno v listini iz leta [[1211]], leta [[1238]] pa je od madžarskega kralja [[Béla IV.|Béle IV.]] kot prvo na ozemlju današnje [[Slovaška|Slovaške]] dobilo status svobodnega kraljevega mesta. Konec [[13. stoletje|13.]] in začetek [[14. stoletje|14. stoletja]] je del mesta obkrožilo [[obzidje]], vendar sta prvotna [[Slovaki|slovaška]] in nemška ([[Nemci]] so bili povabljeni sem po [[Tatari|tatarskem]] vpadu leta [[1242]]) naselbina ostali zunaj obzidja. Leta [[1327]] je tukaj madžarski kralj [[Karel Robert]] podpisal denarni sporazum s [[Češka|češkim]] kraljem [[Janez Luksemburški|Janezom Luksemburškim]], leta [[1360]] pa je [[Ludvik I. Veliki]] (ki se je večkrat zadrževal v mestu in v njem leta [[1380]] tudi umrl) podpisal prijateljski sporazum s češkim kraljem [[Karel IV.|Karlom IV.]] Med leti [[1432]] in [[1435]] je bila Trnava središče [[husiti|husitskega]] gibanja v jugozahodni Slovaški in v tem obdobju so [[Slovaki]] postali večinsko prebivalstvo (pred tem so to bili [[Nemci]]). V času [[Turčija|turške]] zasedbe današnje Madžarske leta [[1541]] se je v madžarska prestolnica preselila v [[Bratislava|Bratislavo]], Trnava pa je s preselitvijo sedeža [[esztergom]]ske nadškofije (tu je ostal vse do leta [[1820]], ko se je vrnil v [[Esztergom]]) postala duhovna in kulturna prestolnica Madžarske, glavni katedrali sta bili cerkvi sv. Janeza Krstnika in sv. Nikolaja. V tem času se je v mesto naselilo tudi precej [[Madžari|Madžarov]]. V [[16. stoletje|16.]] in v [[17. stoletje|17. stoletju]] je Trnava bila pomembno središče madžarske [[protireformacija|protireformacije]]. [[Nadškof]] [[Miklós Oláh]] je leta [[1561]] v mesto povabil [[jezuiti|jezuite]], ki so vzpostavili [[šola|šolski]] sistem, leta [[1577]] pa je [[duhovnik]] [[Miklós Telegdi]] ustanovil [[tiskarna|tiskarno]]. Jezuitska [[univerza]] (v tistem obdobju edina na Madžarskem), ki jo je leta [[1635]] ustanovil nadškof [[Peter Pázmány]], je nekaj časa služila kot podpora protireformaciji, kmalu pa je postala središče slovaškega izobraževanja in [[književnost]]i. Na začetku [[18. stoletje|18. stoletja]] je tu deloval tudi slovenski pisec in jezuit iz [[Trbiž]]a [[Anton Kašutnik]]. V Trnavi je umrl leta [[1745]]. [[1787]] je duhovnik [[Anton Bernolák]] na osnovi narečja iz okolice Trnave izdelal prvo kodifikacijo slovaškega jezika. Na začetku [[19. stoletje|19. stoletja]], po preselitvi univerze v [[Budim]] (leta [[1777]]) in sedeža nadškofije nazaj v [[Esztergom]] je pomen mesta upadel in se ponovno povečal leta [[1844]], ko ga je [[železnica]] (sprva le na [[konj]]sko vleko), prva na Madžarskem, povezala z [[Bratislava|Bratislavo]], kar je sprožilo modernizacijo mesta in prihod [[industrija|industrije]]. Mesto se je razširilo daleč onkraj obzidja. V času prepovedi [[Slovaška matica|Slovaške matice]] je v mestu delovala Družba sv. Vojteha in ohranjala slovaško narodno zavest v času madžarizacije. Trnava se je leta [[1918]] priključila [[Češkoslovaška|Češkoslovaški]] kot eno najbolj industrializiranih slovaških mest. Leta [[1978]] je [[papež]] [[Janez Pavel II.]] določil Trnavo kot sedež ločene slovaške nadškofije in tako po več stoletjih naredil [[Slovaška|Slovaško]] neodvisno od [[Madžarska|Madžarske]] tudi v cerkvenem smislu.