Kapucini: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Lyonski (pogovor | prispevki)
m ktg
Klemen Kocjancic (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Vrstica 3:
Kapucini so nastali leta [[1525]] zaradi različnega gledanja na zahtevo uboštva znotraj [[cerkveni red|reda]]. Kot samostojni red ga je [[1528]] potrdil [[papež]] [[papež Klemen VII.|Klemen VII.]] Kapucini so živeli kot [[puščavnik]]i, v uboštvu, nosili so brado in ''habit s kapuco''. Od leta [[1536]] dalje je bilo njihovo najpomembnejše delo [[pridiga|pridigovanje]] in [[spoved]]ovanje. Red je največji razcvet dosegel v 18. stoletju.
 
== Kapucinski samostani na slovenskemSlovenskem ==
 
[[Slika:Celje Kapucinski samostan 001.jpg|thumb|right|250px|[[Kapucinski samostan Celje|Kapucinski samostan]] v [[Celje|Celju]]]]
 
Na ozemlju, na katerem so živeli [[Slovenci]], so bili kapucini v 17. stoletju največja in najštevilnejša redovna skupnost. Svoje [[samostan]]e so imeli v 14 [[kraj]]ih: [[Gorica]] (samostan ustanovljen [[1591]]), [[Ljubljana]] ([[1606]]), [[Celje]] ([[1609]]), [[Maribor]] ([[1612]]), [[Radgona]] ([[1614]]), [[Ptuj]] ([[1615]]), [[Trst]] ([[1617]]), [[Beljak]] ([[1629]]), [[Vipavski Križ]] ([[1637]]), [[Krško]] ([[1640]]), [[Kranj]] ([[1640]]), [[Celovec]] ([[1646]]), [[Novo mesto]] ([[1658]]) in [[Škofja Loka]] ([[1707]]).
 
Kapucinski samostani, ki so pokrivali slovensko ozemlje, so bili prvotno združeni v češko-avstrijsko-štajerski provinci, od leta [[1608]] v štajersko-ilirski provinci, od [[1921]] dalje v slovensko-hrvaški provinci, ter od [[1967]] v [[Slovenska kapucinska provinca|slovenski provinci]] s sedežem v Ljubljani.
 
Na ozemlju današnje [[Slovenija|Slovenije]] so [[kapucinski samostan]]i v Celju, Krškem, Ljubljani, Mariboru, Škofji Loki, na Ptuju in Vipavskem Križu.
Vrstica 26 ⟶ 27:
{{RKC-stub}}
 
[[Kategorija:RedovništvoFrančiškani]]
[[Kategorija:Cerkveni redovi]]
[[Kategorija:Kapucini|*]]