Redakcija: 10:57, 29. oktober 2004 uredi Peterlin (pogovor \| prispevki) 7.588 urejanj →‎Sipalni presek: - razložene oznake ← Starejše urejanje		Redakcija: 11:02, 29. oktober 2004 uredi razveljavi Peterlin (pogovor \| prispevki) 7.588 urejanj R. s. je prožni trk Novejše urejanje →
Vrstica 1: '''Rutherfordovo sípanje''' ''[ráθerfordovo ~]'' ~~označuje~~je ~~pojav,~~[[prožni ~~pri katerem se~~trk]] [[delec alfa\|~~delci~~delcev α]] ali ~~drugi~~drugih [[električni naboj\|~~nabiti~~nabitih]] [[osnovni delec\|~~delci~~delcev]], ~~s katerimi obstreljujemo~~z [[atomsko jedro\|atomskim jedrom]] težkih [[kemijski element\|elementov]]. Značilno je, da se sipani delci lahko odbijajo pod velikimi [[kot]]i (več kot 90[[stopinja\|°]]). Pojav je leta [[1911]] odkril [[Ernest Rutherford]] in je vodil k razvoju orbitalne teorije [[atom]]a. ~~Še danes~~Danes ta pojav izrablja [[Rutherfordovo povratno sipanje]], analitska metoda v znanosti o materialih. Pojav ponekod imenujejo tudi ''Coulombovo sipanje'', saj sloni na [[elektrostatika\|elektrostatičnih]] [[Coulombov zakon\|Coulombovih]] [[sila]]h. V času Rutherfordovega odkritja je bil splošno sprejet [[Thomsonov model atoma]], po katerem so si atom predstavljali nekako kot rozinovo potico, v kateri v enakomerno [[zvezna porazdelitev\|zvezno porazdeljenem]] [[pozitivno število\|pozitivnem]] naboju tičijo [[točka]]sti [[elektron]]i kot rozine v potici. Rutherford je izvedel [[poskus z zlato folijo\|poskus]], pri katerem je s snopom [[delec alfa\|delcev α]] ([[helij]]eva jedra) z [[energija\|energijo]] 5,5 [[MeV]] obstreljeval nekaj [[mikrometer\|mikrometrov]] debele [[zlato\|zlate]] lističe. Če naj bi veljal Thomsonov model atoma, bi pričakovali, da listič [[absorpcija\|absorbira]] večino toka delcev alfa, del pa jih listič uspešno preide in jih lahko zaznamo.

Rutherfordovo sipanje: Razlika med redakcijama