Strojništvo: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VolkovBot (pogovor | prispevki)
m robot Dodajanje: sh:Strojarstvo
mBrez povzetka urejanja
Vrstica 3:
Strojni inženirji si za določene operacije kot tudi za izdelavne postopke velikokrat pomagajo s [[simulacija]]mi in z njimi še pred samo izdelavo končnega izdelka poskušajo optimirati izvajanje njegovih funkcij, cenovno učinkovitost in energijsko zmogljivost.
 
[[tehniška risba|Tehniške risbe]] predmetov, ki se želijo izdelati, so končna stopnja [[konstruiranje|konstruiranja]]. Njihov namen je dvojen. Vsebujejo vse podatke, potrebne za njihovo izdelavo in služijo kot nadzorni mehanizem pri spremembah. Do poznega [[20. stoletje|20. stoletja]] so večino tehniških risb narisali z roko s pomočjo [[risalna deska|risalnih desk]]. Razvoj digitalnih [[računalnik|računalnikov]] z grafičnimi uporabniškimi vmesniki je prinesel možnost izdelave modelov in risb s pomočjo [[računalniško podprto konstruiranje|računalniškegaračunalniško podprtega konstruiranja]] ([[CAD]]).
 
Večina programov CAD omogoča izdelavo trirazsežnih modelov, ki jih lahko gledamo pod poljubnim kotom. Izjemni programi CAD z [[modeliranjen trdnin|modeliranjem trdnin]] predstavljajo navidezno resničnost konstruiranja strojev. Ti trdninski modeli lahko služijo kot osnova za [[metoda končnih elementov|metodo končnih elementov]] in / ali za [[računalniška mehanika tekočin|računalniško dinamiko tekočin]] same konstrukcije. Prek uporabe [[računalniško podprta proizvodnja|računalniško podprte proizvodnje]] ([[CAM]]) lahko te modele programi neposredno uporabijo za pripravo »navodil«. Ta navodila prevzamejo [[računalniško numerično krmiljenje|računalniško numerično krmiljeni]] obdelovalni stroji ([[CNC]]) ali drugi samodejni procesi, s katerimi se izdelajo predmeti, ki jih predstavljajo modeli, brez vmesnih tehniških risb.