Bozoni W in Z: razlika med redakcijama

dodanih 160 zlogov ,  pred 12 leti
m
+ktgr/+p
(tr, interwiki)
m (+ktgr/+p)
 
Najenostavnejši zgled, pri katerem sodelujejo bozoni W, je [[razpad beta]]:
 
: <math> n\rightarrow p + e^- + \overline{\nu}_e \!\, .</math>
 
Pri tem [[nevtron]] razpade na [[proton]], [[elektron]] in [[nevtrino|elektronski antinevtrino]].
Vemo pa, da sta proton in nevtron nadalje sestavljena iz [[kvark]]ov, torej gre pri razpadu nevtrona pravzaprav za to, da se eden od kvarkov ''d'', ki sestavlja nevtron pretvori v kvark ''u'', pri čemer nastane bozon W:
 
: <math> d \rightarrow W^- + u \!\, .</math>
 
Bozon W zatem nadalje razpade na elektron in elektronski antinevtrino.
 
Dejstvo, da imajo bozoni W in Z maso, je nekoliko zagonetno. Bozone W in Z namreč pravilno opisuje [[umeritvena teorija]] SU(2), vendar pa ta zahteva, da morajo biti bozoni brez mase. Tudi [[foton]] je brez mase, kar se ujema s tem, da foton in teorijo [[elektromagnetno polje|elektromagnetnega polja]] opisuje umeritvena teorija U(1). Zato je bilo potrebno vpeljati nekakšen mehanizem, ki [[spontani zlom simetrije|spontano zlomi simetrijo]] SU(2), s čimer dosežemo, da imajo bozoni W in Z maso. Najbolj priljubljen mehanizem je [[Higgsov mehanizem]], ki zahteva vpeljavo dodatnega delca, imenovanega [[Higgsov bozon]]. Obstoja slednjega do zdaj še niso uspeli eksperimentalno dokazati.
 
Združitev umeritvene teorije SU(2), ki opisuje šibko interakcijo in bozone W in Z, elektromagnetne interakcije ter Higgsovega mehanizma je znana kot Glashow-Weinberg-Salamov model. [[Sheldon Lee Glashow|Glashow]], [[Steven Weinberg|Weinberg]] in [[Abdus Salam|Salam]] so zanjo leta [[1979]] prejeli [[Nobelova nagrada za fiziko|Nobelovo nagrado za fiziko]]. Dandanes je model splošno sprejet in je vgrajen v [[standardni model]] [[fizika osnovnih delcev|fizike delcev]].
 
[[Kategorija:Jedro in osnovni delci]]
[[Kategorija:1983 v znanosti]]
 
[[ca:Bosons W i Z]]