Kvas: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
SpBot (pogovor | prispevki)
m robot Dodajanje: is:Ger
Brez povzetka urejanja
Vrstica 3:
'''Kvas''' je [[organizem|organska]] snov, ki jo sestavlja ena ali več vrst [[gliva|glivic]] kvasovk. Te glivice ([[fikomiceti]], [[evmiceti]], [[saharomiceti]]) proizvajajo [[encim]]e, ki povzročajo vretje ali [[fermentacija|fermentacijo]]. Najbolj znane glivice so saharomiceti, ki s fermentacijo [[sladkor]]ja pridobivajo [[alkohol]] v pridelavi alkoholnih pijač ([[vino]], [[pivo]]).
 
''Naravni kvas'' je tisti, ki se v pekarstvu pridobiva iz [[testo|testa]]. Kos svežega testa, ki smo ga zgnetli iz [[moka|moke]] in [[voda|vode]] pri 20-25°C, pustimo fermentirati za kakih deset dni, nakar mu dodamo moko in vodo ter tako dobimo ''kislo testo''. To je naravni kvas, ki ga potem lahko uporabljamo pri mesenju [[kruh]]ova kot rahljalno sredstvo.
 
''Pivov kvas'' se je včasih pridobival iz [[usedlina|usedlin]] pri fermentaciji [[ječmen]]a za proizvodnjo piva. To ime se včasih še uporablja za industrijski kvas.
 
''Industrijski kvas'' se pridobiva iz [[zmes]]i [[melasa|melase]], [[fosfat]]ov in [[kislina|kislin]], kateri je treba dodati nekaj klic in nato pustiti, da vre pri 25°C. Po končani fermentaciji je treba maso zaliti in precediti, nato več ali manj posušiti in končno embalirati za prodajo. Ta kvas se potem uporablja pri izdelovanju testa za kruhekruh in sladice. Veliko se uporablja tudi v dietetiki zaradi izdatne vsebine [[vitamin]]ov B in [[mineral]]nih [[sol (kemija)|soli]]. Za [[žival]]sko [[prehrana|prehrano]] se proizvaja posebne vrste kvas iz melase in [[celuloza|celuloznih]] [[bisulfit]]ov ter specifičnih klic.
 
== Glej tudi ==