Al-Bitrudži: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m pp |
m dp |
||
Vrstica 5:
Al-Bitrudži je bil [[Ibn Tufajl]]ov učenec in [[Ibn Rušd]]ov sodobnik. Bil je največji med zadnjimi španskimi astronomi arabskega rodu. Deloval je v [[Sevilja|Sevilji]] v [[Andaluzija|Andaluziji]].
Njegovo delo ''Knjiga o astronomiji'' (''Kitab al-Haj´ah'', {{jezik-ar|كتاب الحياة}}), o razporeditvi (konfiguraciji) [[nebesno telo|nebesnih teles]], so imenovali tako, ker je poskušalo oživiti na spremenjen način napačno teorijo homocentričnih [[krogla|krogel]]. Poskušal se je ogniti tako [[epicikel|epiciklov]] kot [[ekscenter|ekscentrov]].<ref>{{navedi revijo |first=Bernard R. |last=Goldstein |date=marec 1972 |title=Theory and Observation in Medieval Astronomy |journal=Isis |volume=63 |issue=1 |pages=str. 39-47 [41]}}</ref> Knjigo so iz arabščine prevedli v [[hebrejščina|hebrejščino]] in nato v latinščino. Latinska izdaja je izšla leta 1531 na [[Dunaj]]u. Čeprav ga smatrajo kot predstavnika nove astronomije, je v bistvu ponovil [[Aristotel]]ov sestav in povzel delo [[Ibn Badža|Ibn Badže]]
Arabski astronomi so zapustili nesmrtne sledi svoje marljivosti o [[nebo|nebu]], ki jih danes z lahkoto razpoznamo. Večina imen [[zvezda|zvezd]] v evropskih jezikih je [[arabščina|arabskega]] izvora, npr. β [[Škorpijon (ozvezdje)|Škorpijona]], [[Akrab]] (''´qrab'', škorpijon), α [[Kozorog (ozvezdje)|Kozoroga]], [[Algedi]] (''al-jadi'', kozlič), α [[Orel (ozvezdje)|Orla]], [[Atair]] (''al-ta´ir'', ptič, letalec), α [[Labod (ozvezdje)|Laboda]], [[Deneb]] (''dhanab'', rep), γ [[Mali medved (ozvezdje)|Malega medveda]], [[Ferkad]] (''farkad'', tele), α [[Bik (ozvezdje)|Bika]], [[Aldebaran]] (''al-dabaran'', sledilec), α [[Lira (ozvezdje)|Lire]], [[Vega (zvezda)|Vega]] (''al-Nasr'' (''an-Nasr'') ''al-Waqi'' (''al-Vaki''), padajoči orel), α [[Orion (ozvezdje)|Oriona]], [[Betelgeza]] (''bat al-jauza'', rame velikana), in tudi veliko število tehničnih nazivov, npr. [[azimut]] (''al-sumut'', [[pot]]i), [[podnožišče]] ([[nadir]]) (''nadir'', ''nazir'' (''es-semt'')), [[nadglavišče]] ([[zenit]]) (''al-samt'', (''al-semt'') (''ar-ras''), pot (nad glavo), teme), [[astrolab]] (''asturlab'', [[grščina|grško]] ''astrolabon'', jemanje zvezde), tabela (''al-zidž''), [[geometrija]] (''džumatrija'', grško ''geometrein'', zemljemerstvo), [[geografija]] (''džighrafijah'', grško ''geographein'', zemljepis), [[eter]] (''athir'', grško ''aither'', zgornji zrak, latinsko ''aether'', nebo), [[alkemija]] (''al-kimija'' (''al-kimia'')), [[koledar]], [[zbornik]], [[almanah]] (''al-manakh''). Ti izrazi pričajo o bogati islamski zapuščini krščanski Evropi. V [[trigonometrija|trigonometriji]] [[sinus]] (latinsko ''sinus'') je prav tako prevod arabske besede žep (''jajb''), ki je spet predelava [[sanskrt]]ske (''džive'' (''džjae'')). Robert je prvi uporabil to besedo. V Evropi pa je prvi uporabil funkcijo sinus in prvi sestavil trigonometrične tabele za vrednosti sinusov [[Georg Aunpekh von Peurbach|von Peurbach]]. Njegove trigonometrične tabele je pozneje leta [[1464]] v prvem delu v zgodovini, ki je posvečeno izključno trigonometriji, ''O poljubnem trikotniku'' (''De triangulis omnimodis'') razširil njegov pisar in učenec, [[Regiomontan]], verjetno najpomembnejši evropski [[matematik]] [[15. stoletje|15. stoletja]].
| |||