Aleksander Veliki: Razlika med redakcijama

 

Aleksander Veliki je najbolj poznan kot eden najboljših [[antika|antičnih]] [[vojskovodja|vojskovodij]] in eden najbolj zaslužnih za razvoj [[grčija|grške]] [[kultura|kulture]] po tedaj znanem [[svet]]u.

Izobraževanje Aleksandra Velikega, sina [[Filip II. Makedonski|Filipa II. Makedonskega]] in Olimpije, je bilo prepuščeno [[Aristotel]]u, ki ga je seznanil s klasično grško kulturo ([[Homer]]jevi [[ep]]i in grške [[tragedija|tragedije]]). Aristotel je ostal njegov prijatelj vse življenje. Aleksander Veliki je bil močno čustveno navezan na mater Olimpijo, od katere se po njeni ločitvi od očeta ni hotel oddaljiti. Njeni vplivi se kažejo v Aleksandrovem prepričanju, da je [[Ahil]]ov potomec po materini strani in [[Erakel|Eraklov]] po očetovi. Pri borih trinajstih letih (dvanajstih po drugih virih) je ukrotil konja [[Bukefal]]a, kar pred njim še ni uspelo nikomur. Ker je ugotovil, da se konj boji lastne sence, ga je postavil proti [[Sonce|soncu]], preden ga je zajahal. Pri šestnajstih letih je med Filipovo odsotnostjo prevzel kraljevske dolžnosti. Leta [[338 pr. n. št.]] je sodeloval pri bitki pri Hajroneji (Heroniji), v kateri je Filip II. Makedonski premagal vojsko atenske zveze. Na čelu makedonske [[konjenica|konjenice]] je premagal tudi tebanski [[bataljon]]. Dve leti pozneje, [[336 pr. n. št.]], je bil ubit njegov oče in Aleksander je postal makedonski kralj. Grška mesta so skušala izkoristiti njegovo mladost, da bi se osvobodila izpod makedonske nadvlade. Kmalu je Aleksander do tal uničil [[Tebe]], pri čemer je prihranil le templje in hišo pesnika [[Pindar]]ja. Ta kratka in krvava vojna je strla uporniški duh ostalih grških mest, ki so obnovila pakt iz leta 336 pr. n. št. med Filipom II. in [[korintska zvezo|korintsko zvezo]].

 

[[yi:אלעקסאנדער דער גרויסער]]

[[zh:亚历山大大帝]]

[[zh-yue:亞歷山大大帝]]