Wikipedija

Tuhinjska dolina: Razlika med redakcijama

Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
Brez povzetka urejanja
m Redakcija 1457228 uporabnika Delusion (pogovor) razveljavljena (copy/paste http://www.apartmaji-jesenuc.com/tuhinjska%20dolina.htm)
Vrstica 14:
{{geol-stub}}
[[Kategorija:doline v Sloveniji]]
 
 
TUHINJSKA DOLINA
 
Tuhinjska dolina se razteza pod Menino planino in zajema dolini Nevljice in Motnišnice. Naselja so nastajala ob glavni cesti, ljubke vasice pa se skrivajo tudi v stranskih, neokrnjenih dolinicah med hribi. Glavna cesta, ki je povezovala Kranjsko in Štajersko, je že v 12. st. predstavljala pomembno prometno žilo. Trgovska in tovorna pot je izgubila svoj pomen ob koncu 17. stoletja, ko so trgovino in pošto preusmerili v Črni Graben. Preložitev poti je imela usodne posledice, trpelo in ugašalo je gospodarsko življenje doline.
 
ZG. TUHINJ
 
Vas Zg. Tuhinj spada med naselja, ki so nastala v času starejše kolonizacije od 10. do 12. st.. Že v času svojega nastanka je bila vas največje naselje v Tuhinjski dolini. To potrjuje tudi nenavadno velika in zelo stara cerkev Marijinega vnebovzetja, ki naj bi jo sezidali Celjski grofje in naj bi nastala v 13. stoletju. Njeno visoko starost potrjuje lesen kipec Marije Sočutne iz 15. st., ki je razstavljen v narodni galeriji v Ljubljani. V cerkvi je ohranjen tudi skrivnostni renesančni grb z letnico 1534, ki predstavlja ščit z izklesanim dvoglavim orlom. Zanimiva je tudi zgradba starega župnišča, ki je bilo po pripovedovanju lovski gradič Celjskih grofov. Strmi in ozki dohod, velikost poslopja ter vzvišen položaj na robu strmega holma pričajo o nekdanji pomembnosti te zgradbe.
 
MOTNIK
 
Motniška naselbina je v listinah prvič omenjena v prvi polovici 12. st. Prvi znani gospodarji Motnika so bili gospodje Motniški, ugledni graščaki, ki so prispevali velik delež k nastanku trške naselbine in pridobitvi trških pravic. V 14. in 15. st., ko je bila Tuhinjska dolina še glavna cestna povezava je bila v kraju razvita obrt.
Sredi Motnika, v parku pod lipami, je ohranjen sramotilni kamen (pranger) z letnico 1793, kar pomeni, da je imel Motnik kot trg tudi lastno sodstvo. Na hribu, ki se razteza nad Motnikom so še danes vidne razvaline motniškega gradu.
Zanimiva pa je tudi najdba motniškega pritlikavega nosoroga – Meninatherium telleri. Ostanke te živali so našli v rudniku rjavega premoga v Motniku.
Kozolec v Motniku - Topler, kozolec naj bi nastal v drugi polovici 19. stoletja.
 
MENINA PLANINA
 
Menina je planota z najvišjim vrhom Vivodnik, ki se dviga 1508 m visoko. Skoraj povsem je porasla z gozdom, le tu in tam so pašniki, od koder se nam odpira razgled po tej kraški planoti. Še danes je zaznati nekdanji planšarski utrip planine. Lesene hiše in staje, bogato rastlinstvo ter črede krav nas pozdravljajo na poti čez njo. Jezerce Biba leži v kotanji na istoimenski planini, mimo nje vodita markirana pot in cesta, in tako ga ne moremo zgrešiti. Jama Jespa pa oddaljena slabe pol ure hoje od planinskega doma na Smrekovcu. Pot vodi do večjega udora, kjer je pogosto še sneg. Od tod vodi pot naprej v jamo, kjer je večni led.
 
ŠPITALIČ
 
Kraj pod prelazom med dvema dolinama je dobil ime po gostišču (hospital/špital), ustanovljenem leta 1228 za trgovce in druge popotnike. Oskrbovali so ga menihi in je deloval do protestantskega obdobja. Grad (porušen je bil leta 1944) in cerkev Sv. Antona Puščavnika so postavili sredi 13. stoletja.
 
ČEŠNJICE
 
V vasi Češnjice je zanimiva najdba zaklada , kjer so v kmečki kleti izkopali lonec s kovanci, ki je danes razstavljen v muzeju na gradu Zaprice. V veliki količini zlatnikov in srebrnikov najdemo kar 14 različnih denarnih enot takratnih evropskih državnih tvorb, kar pomeni, da je po cesti skozi Tuhinjsko dolino potovalo blago iz celotne Evrope.
 
SV. MIKLAVŽ-GREBEN NAD GRADIŠČEM
 
Cerkev sv. Miklavža stoji na gozdnatem slemenu. Prvič se omenja že leta 1526, leseni baročni oltarji s podobami V.J.Metzingerja, lesen poslikan strop, freske J.Potočnika iz druge polovice 18. stoletja pa pričajo o mojstrskem delu. Cerkev je obdajal protiturški tabor, katerega en obrambni stolp je še zelo dobro ohranjen.
Sv. Miklavž na Beli je tip gotske vaške podružnične cerkve z zvezdasto obokanim prezbiterijem s figuralnimi sklepniki na oboku in konzolami (kamniška stavbarska delavnica 15. stol.).
 
ŠMARTNO
 
Blizu vasi Šmartno naj bi nekoč na hribu Livank stal grad Celjskih grofov, v njem pa zaklad, o katerem kroži tudi več legend. Pred 700 leti so grad Livank podrli, razvaline pa so vidne še danes.
 
LOKE
 
Oko privabi obnovljena baročna cerkev sv. Tomaža iz začetka 18. stoletja. Glavni oltar, prinešen iz Frančiškanske cerkve v Kamniku, je delo frančiškanske podobarske delavnice.
 
VASENO
 
Termalna voda je v Tuhinjski dolini poznana že od petdesetih let naprej. Domačini in prebivalci okoliških vasi so pogosto hodili k prosto iztekajoči vodi pri Kovaču namakat noge in roke ter jo odnašali domov za pitje. Leta 1953 so se na območju Vaseno in Snovik začele analize vode in tal ter raziskave za morebitno izkoriščanje termalne vode. Ugotovili so, da teče iz vrtine voda, ki ima nekaj nad trideset stopinj Celzija in kar nekaj zdravilnih učinkov.
 
TERME SNOVIK – svet termalnih užitkov
 
Pokrito termalno kopališče v dragocenem naravnem okolju ponuja obiskovalcem možnost rekreacije 365 dni v letu. Rekreacijski bazen, whirpool ter otroški bazen vas ogrejejo ter razvajajo s hitro reko, podvodnimi masažami, masažami na klopeh ali pod slapovi. S številnimi programi pa v vaš vsakdan prinesejo kanček zdravja, zabave in sprostitve.
Vasica Snovik leži v osrednji Sloveniji in sicer v občini Kamnik, od katerega je oddaljena 10 km,
30 km od Ljubljane ter le 25 km od letališča Brnik.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/wiki/Tuhinjska_dolina«